Slovensko javno mnenje 1968

Osnovne informacije o raziskavi

ADP - IDNo: SJM68
DOI: https://doi.org/10.17898/ADP_SJM68_V1
Glavni avtor(ji):
  • Toš, Niko
Ostali (strokovni) sodelavci:
  • Klinar, Peter
  • Markič, Boštjan
  • Roter, Zdenko
  • Trček, Vinko
Izdelal datoteko podatkov:
CJMMK - Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, Univerza v Ljubljani. Visoka šola za politične vede. (Ljubljana; 1968)

Finančna podpora:

Vlada Socialistične republike Slovenije

Serija:
  • SJM/Slovensko javno mnenje

    Po zasnovi anketo SJM lahko primerjamo s Splošnimi družboslovnimi anketami v nekaterih drugih državah, katerih cilj je zagotoviti družboslovno zanimive podatke o spremembah v subjektivnih zaznavah in stališčih splošne populacije. Z začetkom leta 1968 se nekatera vprašanja ponavljajo iz leta v leto. Stalne teme ankete so ocena družbenih in gospodarskih razmer, politično življenje, okolje, mednacionalni odnosi in religija. Od leta 1989 dalje se projekt SJM intenzivno vključuje v razne znane mednarodne anketne raziskave in s tem svojim podatkom dodaja mednarodno komparativno perspektivo. Občasno se pod istim naslovom pojavi tudi kakšen specialni projekt posvečen posamezni temi.

Vsebina raziskave

Ključne besede:

družbeni in zasebni sektor, (ne)učinkovitost socialističnega gospodarstva, socialna politika, pokojnine, zdravstvo, odnosi med republikami, odnos do zamejskih Slovencev, odhajanje na delo v tujino, družbenopolitične organizacije, zveza komunistov, ugledni politiki, struktura odločanja v družbi, volilno obnašanje, ugled Jugoslavije v svetu, zunanja politika, socialna diferenciacija, ugled poklicev, množični mediji, religija in vloga cerkve, krvodajalstvo, vrednote, Češkoslovaška, nezadovoljstvo, gospodarska reforma, družbene dejavnosti, nerazvite republike, pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, nezaposlenost, vzroki migracij, vernost, obramba, primerjave političnih sistemov

Vsebinska področja CESSDA
DRUŽBA IN KULTURA - družbene navade in stališča
Vsebinsko področja CERIF
Sociologija
Vsebinska področja ADP
zasebni sektor, davki
razvoj gospodarstva, družbene dejavnosti
položaj Slovenije v Jugoslaviji, delo v tujini
družbenopolitične organizacije, volitve
zunanja politika Jugoslavije, ugled, obramba
razlike med ljudmi
mediji
vernost, krvodajalstvo


Povzetek:

Raziskava SJM 68 je prva iz serije raziskav Slovensko javno mnenje. Vprašalnik je bil razdeljen po tematskih področjih. Precej vprašanj je namenjenih oceni učinkovitosti socialističnega gospodarstva, njegovih pomanjkljivosti, ljudje ocenjujejo perspektive gospodarstva, primerjajo družbeni in zasebni sektor. Ocenjene so aktualne reforme, socialna politika, pokojnine, zdravstvo. Poseben sklop je namenjen odnosu med jugoslovanskimi republikami in problemu migracij: mnenja o vzrokih za odhajanje v tujino in morebitni škodi ugledu Jugoslavije zaradi migriranja državljanov. V sklopu, ki je namenjen oceni notranje politike, respondenti navajajo politika, ki ima med ljudmi največji ugled, naklonjenost politiki Zveze komunistov in mnenjih glede meril za sprejem vanjo, ocenjujejo vpliv in delovanje družbenih skupin in organov v prid splošnih interesov, ter izražajo stališča glede volitev. V sklopu, ki se nanaša na jugoslovansko zunanjo politiko, najdemo navedbo politika, ki je najbolj zaslužen za svetovni mir, mnenje o najprimernejši zunanjepolitični usmeritvi Jugoslavije in nabor držav, s katerimi naj bi imela Jugoslavija najboljše odnose. Respondenti primerjajo 10 držav (vključno z Jugoslavijo) oziroma skupin držav, glede na možnosti napredovanja, šolanja, njihovega gospodarstva, odnosov med ljudmi, ipd. Štiri vprašanja so namenjena tudi vojaški obrambi nasploh, med njimi mnenje o služenju vojske slovenskih vojakov doma. V naslednjem sklopu respondenti navajajo razloge za za socialne razlike, ocenjujejo ugled posameznih poklicev ter ocenjujejo primernost višine dohodka za posamezen poklic. Predzadnji sklop je namenjen medijem. Vprašanja se nanašajo na pogostost spremljanja medijev (TV, radia in tiskanih medijev - z nekaterimi posamičnimi navedbami) in jezike, v katerih respondenti te medije spremljajo ter najpogostejši vir informacij o pomembnih dogodkih. V zadnjem sklopu so bili respondenti vprašani o vernosti in o funkciji, ki naj bi jo imela Cerkev v družbi. Anketiranci so odgovorili na vprašanje, ali bi (so že) darovali kri in ali bi v primeru smrti darovali srce ali kakšen drug organ. Demografska vprašanja vsebujejo članstvo/aktivnost v političnih organizacijah, društvih in drugih organih, spol, starost, zakonski stan, kvalifikacijo in položaj na delovnem mestu, kvalifikacijo očeta, narodnost, samooceno gmotnega položaja, osnovni vir prihodkov gospodinjstva in izobrazbo.

Metodologija


Čas zbiranja podatkov: maj 1968
Čas izdelave: 1968
Država: Jugoslavija, Slovenija
Geografsko pokritje:

ozemlje Republike Slovenije

Enota za analizo:

posameznik

Populacija:

Osebe starejše od 18 let, s stalnim prebivališčem v R Sloveniji.

Izključeni:

Institucionalizirani prebivalci kot so dijaki in študentje v domovih, osebe na služenju vojaškega roka, osebe na zdravljenju v bolnišnicah in drugi, ki ne živijo na svojem stalnem naslovu.

Zbiranje podatkov je opravil:

Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij

Tip vzorca:

Vzorec raziskave je dobljen po postopku sistematičnega izbora s slučajnim izhodiščem. Vzorec je dvostopenjski, najprej je izbranih 100 enot prve stopnje (okoliši), znotraj katerih je izbranih po prvih 200 oseb s seznama; izmed teh oseb je s sistematičnim izborom izbrana končna skupinica anketirancev, ki šteje 25 oseb. Vzorec je s reprezentativen; standardiziran vzorec po Blejčevem modelu: po 25 respondentov v 100 okoliših v SR Sloveniji, N=2500; realiziran vzorec N=2475. Vzorčni okvir predstavljajo volilni imeniki.

Način zbiranja podatkov:

Osebno anketiranje na terenu z vprašalnikom na papirju.

Uteževanje:

Brez uteževanja.

Omejitve dostopa

Avtorske pravice pridržane. Arhiv izroča podatke uporabnikom samo za namen, ki ga posebej opredelijo, ob zagotovitvi spoštovanja profesionalnih etičnih kodeksov. Uporabnik se posebej zaveže, da bo skrbel za tajnost podatkov in opravljal analize brez poskusov identifikacije posameznika.

Pri objavah, ki bi sledile na podlagi podatkov, je potrebno polno citirati avtorja in Arhiv.

Vsak uporabnik je dolžan opozoriti na morebitne pomanjkljivosti gradiva in poslati Arhivu 2 kopiji nastalih besedil.

Uporabnik naj pred uporabo pozorno prebere spremljajočo dokumentacijo in se v primeru nejasnosti obrne na avtorje raziskave ali Arhiv.

Osnovne informacije o datoteki podatkov

Naslov podatkovne datoteke: ../podatki/sjm/SJM68.POR

Format: SPSS; *.por

  • število spremenljivk: 195
  • število enot: 2475

Spremenljivke

OKOLIS

ANKETNI OKOLIŠ

Vrednost 13 Frekvenca
0 25
1 25
2 25
96 25
97 25
98 25
99 25

Vrednosti spremenljivk od 0 do 99

VZOREC

VZOREC

Vrednost 22 Frekvenca
1 99
2 100
3 100
4 99
5 98
6 100
7 100
8 100
9 100
10 99
11 99
12 100
13 100
14 97
15 100
16 98
17 100
18 99
19 98
20 99
21 98
22 97
23 98
24 98
25 98
26 1

Vrednosti spremenljivk od 1 do 26

OBCINA

OBČINA

Vrednost 31 Frekvenca
1 100
2 25
3 25
57 50
58 50
60 25
88 1

Vrednosti spremenljivk od 1 do 88

OKOLIS

ANKETNI OKOLIŠ

Vrednost 1195 Frekvenca
0 25
1 25
2 25
96 25
97 25
98 25
99 25

Vrednosti spremenljivk od 0 do 99

VZOREC

VZOREC

Vrednost 2194 Frekvenca
1 99
2 100
3 100
4 99
5 98
6 100
7 100
8 100
9 100
10 99
11 99
12 100
13 100
14 97
15 100
16 98
17 100
18 99
19 98
20 99
21 98
22 97
23 98
24 98
25 98
26 1

Vrednosti spremenljivk od 1 do 26

OBCINA

OBČINA

Vrednost 3193 Frekvenca
1 100
2 25
3 25
57 50
58 50
60 25
88 1

Vrednosti spremenljivk od 1 do 88

VELNAS

REGIJA IN VELIKOST NASELJA

Vrednost 4192 Frekvenca
1 20
11 289
12 173
13 50
14 25
15 50
17 131
21 149
22 42
23 50
24 100
25 25
26 100
31 122
32 249
33 75
34 25
35 125
36 75
41 49
42 77
43 50
44 50
45 50
46 50
52 1
57 273

Vrednosti spremenljivk od 1 do 57

V801

V8.01 ALI BI NAM LAHKO POVEDALI, ČE STE VERNI IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE?

Vrednost 5191 Frekvenca
1 sem veren in redno (vsako nedeljo) obiskujem verske obrede 538
2 sem veren in pogosto (vsaj enkrat mesečno) obiskujem verske obrede 255
3 sem veren in le včasih (ob velikih praznikih in posebnih priložnostih) obiskujem verske obrede 575
4 sem veren in ne obiskujem verskih obredov 311
5 ne verujem a vendar včasih obiskujem verske obrede 91
6 ne verujem in ne obiskujem verskih obredov 640
0 ne morem odgovoriti na vprašanje 65

Vrednosti spremenljivk od 0 do 6

V806A1 V8.06 ALI STE VKLJUČENI V ORGANIZACIJE, DRUŠTVA ALI IZVOLJENI V SAMOUPRAVNI ORGAN? IN ČE STE, ALI V NJIH DOSTI DELATE?

a) SZDL

Vrednost 6190 Frekvenca
1 nisem vključen 659
2 sem vključen 1755
3 delam dosti 61

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V806A2 V8.06 ALI STE VKLJUČENI V ORGANIZACIJE, DRUŠTVA ALI IZVOLJENI V SAMOUPRAVNI ORGAN? IN ČE STE, ALI V NJIH DOSTI DELATE?

b) ZKJ

Vrednost 7189 Frekvenca
1 nisem vključen 2252
2 sem vključen 168
3 delam dosti 55

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V806A3 V8.06 ALI STE VKLJUČENI V ORGANIZACIJE, DRUŠTVA ALI IZVOLJENI V SAMOUPRAVNI ORGAN? IN ČE STE, ALI V NJIH DOSTI DELATE?

c) Druge družbenopolitične organizacije (ZMS, ZSJ itd.)

Vrednost 8188 Frekvenca
1 nisem vključen 1268
2 sem vključen 1092
3 delam dosti 115

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V806A4 V8.06 ALI STE VKLJUČENI V ORGANIZACIJE, DRUŠTVA ALI IZVOLJENI V SAMOUPRAVNI ORGAN? IN ČE STE, ALI V NJIH DOSTI DELATE?

d) Društva (kulturno-prosvetna,športna, gasilska itd.)

Vrednost 9187 Frekvenca
1 nisem vključen 1816
2 sem vključen 506
3 delam dosti 153

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V806A5 V8.06 ALI STE VKLJUČENI V ORGANIZACIJE, DRUŠTVA ALI IZVOLJENI V SAMOUPRAVNI ORGAN? IN ČE STE, ALI V NJIH DOSTI DELATE?

e) izvoljeni v samoupravne organe v delovni organizaciji, kraju, občini

Vrednost 10186 Frekvenca
1 nisem vključen 2087
2 sem vključen 233
3 delam dosti 155

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

D1

DEMOGRAFSKA OBELEŽJA D-1 SPOL

Vrednost 11185 Frekvenca
1 moški 1194
2 ženski 1281

Vrednosti spremenljivk od 1 do 2

D2

D-2 KATEREGA LETA STE ROJENI

Vrednost 12184 Frekvenca
1 1907 ali prej (61 in več) 411
2 1908 - 1917 (51 - 60) 403
3 1918 - 1927 (41 - 50) 516
4 1928 - 1937 (31 - 40) 614
5 1938 - 1943 (25 - 30) 335
6 po letu 1944 (do 24) 196

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

D3

D-3 ALI STE

Vrednost 13183 Frekvenca
1 poročeni ali 1847
2 neporočeni (samski, razvezan, vdovec) 605
0 b. o. 23

Vrednosti spremenljivk od 1 do 2

D4

D-4 KAKŠNA KVALIFIKACIJA VAM JE V SLUŽBI PRIZNANA OZIROMA KAKŠEN POKLIC IMATE?

Vrednost 14182 Frekvenca
1 visoka, višja in srednja izobrazba 428
2 nižja izobrazba, pomožni uslužbenec 102
3 visoko kvalificiran delavec 156
4 kvalificiran delavec 362
5 polkvalificiran, priučen ali nekvalificiran 366
6 kmet, kmečka gospodinja in pomočnik pri delu 534
7 obrtnik 34
8 gospodinja 278
9 upokojenec 171
10 drugo 44

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

D5

D-5 IN KAM BI GLEDE NA KVALIFIKACIJO UVRSTILI SVOJEGA OČETA (MATER)

Vrednost 15181 Frekvenca
1 visoka, višja izobrazba 53
2 srednja izobrazba 133
3 nižja izobrazba, pomožni uslužbenec 59
4 visokokvalificiran delavec 209
5 kvalificiran delavec 489
6 polkvalificiran, priučen ali nekvalificiran 242
7 kmet, kmečka gospodinja 1080
8 obrtnik 142
9 drugo 68

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

D6

D-6 ALI SE ČLANI VAŠEGA GOSPODINJSTVA UKVARJAJO:

Vrednost 16180 Frekvenca
1 izključno s kmetijstvom 460
2 s kmatijstvom in nekmetijskimi dejavnostmi 440
3 izključno z nekmetijskimi dejavnostmi 1540
0 b. o. 35

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

D7

D-7 KAKŠEN JE, PO VAŠI OSEBNI SODBI, GMOTNI POLOŽAJ VAŠE DRUŽINE IN VAS SAMIH?

Vrednost 17179 Frekvenca
1 sem v izjemno dobrem položaju 17
2 godi se mi bolje, kot je pri nas povprečje 134
3 živim približno tako kot drugi 1911
4 živim slabše kot drugi 291
5 sem v izredno težkem položaju 118
0 b. o. 4

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

D8

D-8 KAKŠNE NARODNOSTI STE?

Vrednost 18178 Frekvenca
1 slovenske 2334
2 druge jugoslovanske narodnosti 88
3 druge narodnosti 29
4 narodnostno neopredeljen 7
0 b. o. 17

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

D9

D-9 KOLIKO IMATE FUNKCIJ?

Vrednost 19177 Frekvenca
1 eno 237
2 dve 110
3 tri 61
4 štiri 22
5 pet in več 23
6 nima funkcij 1991
0 b. o. 31

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

D10

D-10 KAKŠEN JE VAŠ POLOŽAJ NA DELOVNEM MESTU?

Vrednost 20176 Frekvenca
1 nisem zaposlen 1157
2 imam vodilni položaj na ravni delovne organizacije 64
3 imam vodstveni položaj na ravni delovne enote v okviru delovne organizacije 212
4 nimam vodilnega ali vodstvenega položaja 1042

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

D11

D-11 KATERO ŠOLO STE KONČALI REDNO ALI IZREDNO?

Vrednost 21175 Frekvenca
1 4 razrede osnovne šole ali manj 401
2 nad 4 do 8 razredov osnovne šole ali 3 ali 4 razrede nižje gimnazije 1183
3 nižja strokovna šola (vajenska, industrijska) 454
4 srednja šola, gimnazija, TSŽ, gradbena, ekonomska, učiteljišče ipd.) 290
5 višja in visoka šola (fakulteta) 119
0 b. o. 28

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V101

V1.01 VSI VEMO, DA SI LJUDJE ŽELIJO SREČO, ZDRAVJE TER MIR. KAJ PA SI VI ŠE POLEG TEGA ŽELITE?

Vrednost 22174 Frekvenca
1 več možnosti za šolanje in izobraževanje 164
2 uspeh pri delu in napredovanje v službi 252
3 boljše življenjske pogoje (standard) 1288
4 več možnosti za nakup knjig, obisk gledališča in sploh za kulturne potrebe 71
5 boljše odnose in razumevanje v delovnem kolektivu 141
6 več možnosti, da bi vplival na odločitve v delovnem kolektivu, občini itd. 64
7 boljše odnose med jugoslovanskimi narodi 228
8 drugo 161
0 ne vem 106

Vrednosti spremenljivk od 1 do 8

V102A1 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

a) trgovina na drobno

Vrednost 23173 Frekvenca
1 hitreje družbeni sektor 590
2 hitreje zasebni sektor 518
3 hitreje oba sektorja 718
4 tako kot doslej 365
5 bistveno omejiti zasebni sektor 27
0 ne vem, premalo poznam 257

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V102A2 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

b) gostilne in manjši penzioni

Vrednost 24172 Frekvenca
1 hitreje družbeni sektor 320
2 hitreje zasebni sektor 696
3 hitreje oba sektorja 607
4 tako kot doslej 445
5 bistveno omejiti zasebni sektor 84
0 ne vem, premalo poznam 323

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V102A3 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

c) hoteli

Vrednost 25171 Frekvenca
1 hitreje družbeni sektor 1041
2 hitreje zasebni sektor 202
3 hitreje oba sektorja 335
4 tako kot doslej 342
5 bistveno omejiti zasebni sektor 18
0 ne vem, premalo poznam 537

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V102A4 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

d) prevozništvo

Vrednost 26170 Frekvenca
1 hitreje družbeni sektor 711
2 hitreje zasebni sektor 404
3 hitreje oba sektorja 637
4 tako kot doslej 353
5 bistveno omejiti zasebni sektor 61
0 ne vem, premalo poznam 309

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V102A5 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

e) kmetijstvo

Vrednost 27169 Frekvenca
1 hitreje družbeni sektor 243
2 hitreje zasebni sektor 1186
3 hitreje oba sektorja 756
4 tako kot doslej 119
5 bistveno omejiti zasebni sektor 9
0 ne vem, premalo poznam 162

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V102A6 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

f) uslužnostna obrt, servisi

Vrednost 28168 Frekvenca
1 hitreje družbeni sektor 447
2 hitreje zasebni sektor 790
3 hitreje oba sektorja 706
4 tako kot doslej 213
5 bistveno omejiti zasebni sektor 17
0 ne vem, premalo poznam 302

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V102A7 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

g) proizvodna obrt

Vrednost 29167 Frekvenca
1 hitreje družbeni sektor 789
2 hitreje zasebni sektor 434
3 hitreje oba sektorja 572
4 tako kot doslej 223
5 bistveno omejiti zasebni sektor 21
0 ne vem, premalo poznam 436

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V102A8 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

h) manjša industrijska podjetja

Vrednost 30166 Frekvenca
1 hitreje družbeni sektor 1163
2 hitreje zasebni sektor 210
3 hitreje oba sektorja 384
4 tako kot doslej 238
5 bistveno omejiti zasebni sektor 21
0 ne vem, premalo poznam 459

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V103

V1.03 IN KAJ MENITE O DAVKIH,KI JIH PLAčUJEJO PRIVATNI OBRTNIKI? (možen je le en odgovor)

Vrednost 31165 Frekvenca
1 najbolj donosne dejavnosti in obrti so premalo obdavčene 374
2 večina teh dejavnosti je premalo obdavčenih 144
3 davki so večinoma pravilno odmerjeni 350
4 najmanj donosne dejavnosti in obrti so preveč obdavčene 412
5 večina teh dejavnosti je preveč obdavčenih 522
0 ne vem, premalo poznam 673

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V104

V1.04 VERJETNO STE KAJ SLIŠALI O DOGODKIH NA ČEŠKOSLOVAŠKEM V ZADNJIH MESECIH. KAJ SODITE O NJIH? (možen je en odgovor)

Vrednost 32164 Frekvenca
1 prispevali so k večjemu ugledu socializma 503
2 povzročili so škodo socializmu 188
3 še ne morem oceniti 848
0 nič nisem slišal o tem 936

Vrednosti spremenljivk od 0 do 3

V201A1 V2.01 ALI SE VAM ZDI, DA JE KATERI OD NAŠTETIH POJAVOV TAKO POGOST, DA VZBUJA VELIKO NEZADOVOLJSTVO MED LJUDMI (obkrožite največ tri odgovore)

1. odgovor

Vrednost 33163 Frekvenca
1 neurejena vprašanja v gospodarsstvu in gospodarskem sistemu, ki bi jih morali rešiti državni organi (neustrezno urejen položaj posameznih podjetij ali panog, krediti, devize, zunanja trgovina itd.) 434
2 slabo gospodarjenje, slaba organizacija dela in poslovna politika v podjetjih 621
3 primeri samovolje in različne oblike kršenja demokratičnih in samoupravnih pravic, zatiranja svobodne kritike, maščevalni ukrepi proti posameznikom, ki so po pravici povedali svoje stališče 219
4 neustrezna in nepravilna merila pri nagrajevanju (posamezniki dobijo več kot zaslužijo; sistem ne vzpodbuja dovolj osebne odgovornosti in pridnosti itd.) 344
5 na vodilnih mestih ni dovolj ljudi z ustreznimi kvalifikacijami; sposobnejši ne dobijo ustreznih delovnih mest itd. 299
6 naraščanje cen in inflacijske tendence 211
7 čedalje večje razlike v življenjskem standardu med ljudmi 114
8 razlike v nagrajevanju za enako delo med posameznimi podjetji in ustanovami 25
9 premajhna družbena kontrola; posamezniki se lahko okoriščajo z družbenim premoženjem 17
10 premalo denarja za šolstvo, zdravstvo in druge družbene službe 21
11 manjše možnosti zaposlitve 21
12 ni takih pojavov, ne vem, drugo, opiši 149

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V201A2 V2.01 ALI SE VAM ZDI, DA JE KATERI OD NAŠTETIH POJAVOV TAKO POGOST, DA VZBUJA VELIKO NEZADOVOLJSTVO MED LJUDMI (obkrožite največ tri odgovore)

2. odgovor

Vrednost 34162 Frekvenca
1 neurejena vprašanja v gospodarsstvu in gospodarskem sistemu, ki bi jih morali rešiti državni organi (neustrezno urejen položaj posameznih podjetij ali panog, krediti, devize, zunanja trgovina itd.) 540
2 slabo gospodarjenje, slaba organizacija dela in poslovna politika v podjetjih 0
3 primeri samovolje in različne oblike kršenja demokratičnih in samoupravnih pravic, zatiranja svobodne kritike, maščevalni ukrepi proti posameznikom, ki so po pravici povedali svoje stališče 0
4 neustrezna in nepravilna merila pri nagrajevanju (posamezniki dobijo več kot zaslužijo; sistem ne vzpodbuja dovolj osebne odgovornosti in pridnosti itd.) 0
5 na vodilnih mestih ni dovolj ljudi z ustreznimi kvalifikacijami; sposobnejši ne dobijo ustreznih delovnih mest itd. 0
6 naraščanje cen in inflacijske tendence 0
7 čedalje večje razlike v življenjskem standardu med ljudmi 0
8 razlike v nagrajevanju za enako delo med posameznimi podjetji in ustanovami 0
9 premajhna družbena kontrola; posamezniki se lahko okoriščajo z družbenim premoženjem 0
10 premalo denarja za šolstvo, zdravstvo in druge družbene službe 0
11 manjše možnosti zaposlitve 0
12 ni takih pojavov, ne vem, drugo 0
" " 1935

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V201A3 V2.01 ALI SE VAM ZDI, DA JE KATERI OD NAŠTETIH POJAVOV TAKO POGOST, DA VZBUJA VELIKO NEZADOVOLJSTVO MED LJUDMI (obkrožite največ tri odgovore)

3. odgovor

Vrednost 35161 Frekvenca
1 neurejena vprašanja v gospodarsstvu in gospodarskem sistemu, ki bi jih morali rešiti državni organi (neustrezno urejen položaj posameznih podjetij ali panog, krediti, devize, zunanja trgovina itd.) 0
2 slabo gospodarjenje, slaba organizacija dela in poslovna politika v podjetjih 1
3 primeri samovolje in različne oblike kršenja demokratičnih in samoupravnih pravic, zatiranja svobodne kritike, maščevalni ukrepi proti posameznikom, ki so po pravici povedali svoje stališče 9
4 neustrezna in nepravilna merila pri nagrajevanju (posamezniki dobijo več kot zaslužijo; sistem ne vzpodbuja dovolj osebne odgovornosti in pridnosti itd.) 57
5 na vodilnih mestih ni dovolj ljudi z ustreznimi kvalifikacijami; sposobnejši ne dobijo ustreznih delovnih mest itd. 138
6 naraščanje cen in inflacijske tendence 169
7 čedalje večje razlike v življenjskem standardu med ljudmi 295
8 razlike v nagrajevanju za enako delo med posameznimi podjetji in ustanovami 150
9 premajhna družbena kontrola; posamezniki se lahko okoriščajo z družbenim premoženjem 278
10 premalo denarja za šolstvo, zdravstvo in druge družbene službe 407
11 manjše možnosti zaposlitve 225
12 ni takih pojavov, ne vem, drugo 0
13 746

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V202A1 V2.02 KAJ BI MORALI PREDVSEM STORITI, DA BI BOLJE GOSPODARILI IN HITREJE RAZVIJALI NAŠE GOSPODARSTVO? (trije možni odgovori)

1. odgovor

Vrednost 36160 Frekvenca
1 hitreje uvajati najmodernejše stroje in tehnologijo 1123
2 dosledno uveljavljati samoupravne odnose v podjetjih in bolj usposobiti organe delavskega samoupravljanja 286
3 bolj razviti kooperacijo in druge oblike poslovnega in proizvodnega sodelovanja med podjetji 147
4 postaviti dobre strokovnjake na odgovorna mesta in povečati njihovo odgovornost 562
5 hitreje izpopolniti gospodarski sistem in planiranje (devizni režim , kreditni sistem itd.) 30
6 preveč je demokracije, država bi morala napraviti red 27
7 klicati na odgovornost politične in gospodarske voditelje zaradi napak in izigravanj družbenih interesov 40
8 drugo 37
9 nič ni treba spremeniti 14
10 ne vem 209
11 premalo poznam 0

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V202A2 V2.02 KAJ BI MORALI PREDVSEM STORITI, DA BI BOLJE GOSPODARILI IN HITREJE RAZVIJALI NAŠE GOSPODARSTVO? (trije možni odgovori)

2. odgovor

Vrednost 37159 Frekvenca
1 hitreje uvajati najmodernejše stroje in tehnologijo 3
2 dosledno uveljavljati samoupravne odnose v podjetjih in bolj usposobiti organe delavskega samoupravljanja 158
3 bolj razviti kooperacijo in druge oblike poslovnega in proizvodnega sodelovanja med podjetji 212
4 postaviti dobre strokovnjake na odgovorna mesta in povečati njihovo odgovornost 927
5 hitreje izpopolniti gospodarski sistem in planiranje (devizni režim , kreditni sistem itd.) 161
6 preveč je demokracije, država bi morala napraviti red 275
7 klicati na odgovornost politične in gospodarske voditelje zaradi napak in izigravanj družbenih interesov 180
8 drugo 28
9 nič ni treba spremeniti 1
10 ne vem 0
11 premalo poznam 530

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V202A3 V2.02 KAJ BI MORALI PREDVSEM STORITI, DA BI BOLJE GOSPODARILI IN HITREJE RAZVIJALI NAŠE GOSPODARSTVO? (trije možni odgovori)

3. odgovor

Vrednost 38158 Frekvenca
1 hitreje uvajati najmodernejše stroje in tehnologijo 1
2 dosledno uveljavljati samoupravne odnose v podjetjih in bolj usposobiti organe delavskega samoupravljanja 2
3 bolj razviti kooperacijo in druge oblike poslovnega in proizvodnega sodelovanja med podjetji 20
4 postaviti dobre strokovnjake na odgovorna mesta in povečati njihovo odgovornost 200
5 hitreje izpopolniti gospodarski sistem in planiranje (devizni režim , kreditni sistem itd.) 151
6 preveč je demokracije, država bi morala napraviti red 195
7 klicati na odgovornost politične in gospodarske voditelje zaradi napak in izigravanj družbenih interesov 894
8 drugo 17
9 nič ni treba spremeniti 2
10 ne vem 0
11 premalo poznam 993

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V203A1 V2.03 KAKO SMO URESNIČILI REFORMO NA POSAMEZNIH PODROČJIH?

a) gospodarstvo

Vrednost 39157 Frekvenca
1 v celoti uspešno 163
2 deloma 1120
3 nič se ni spremenilo 265
4 položaj je slabši kot je bil 540
0 ne vem, premalo poznam 387

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V203A2 V2.03 KAKO SMO URESNIČILI REFORMO NA POSAMEZNIH PODROČJIH?

b) šolstvo

Vrednost 40156 Frekvenca
1 v celoti uspešno 238
2 deloma 656
3 nič se ni spremenilo 436
4 položaj je slabši kot je bil 394
0 ne vem, premalo poznam 751

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V203A3 V2.03 KAKO SMO URESNIČILI REFORMO NA POSAMEZNIH PODROČJIH?

c) kultura

Vrednost 41155 Frekvenca
1 v celoti uspešno 232
2 deloma 546
3 nič se ni spremenilo 558
4 položaj je slabši kot je bil 360
0 ne vem, premalo poznam 779

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V203A4 V2.03 KAKO SMO URESNIČILI REFORMO NA POSAMEZNIH PODROČJIH?

d) zdravstvo

Vrednost 42154 Frekvenca
1 v celoti uspešno 194
2 deloma 484
3 nič se ni spremenilo 253
4 položaj je slabši kot je bil 1173
0 ne vem, premalo poznam 371

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V204AA V2.04 IN KAKŠNE SO PO VAŠI SODBI POSLEDICE REFORME V POSAMEZNIH POGLEDIH? ALI JE V TEH POGLEDIH SEDAJ BOLJŠE ALI SLABŠE KOT PREJ?

a) ali je torej delovna disciplina

Vrednost 43153 Frekvenca
1 sedaj je večja, je bolje 1230
2 brez sprememb 533
3 slabŠe kot prej 189
0 ne vem 523

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V204A2 V2.04 IN KAKŠNE SO PO VAŠI SODBI POSLEDICE REFORME V POSAMEZNIH POGLEDIH? ALI JE V TEH POGLEDIH SEDAJ BOLJŠE ALI SLABŠE KOT PREJ?

b) ali je aktivnost proizvajalcev v samoupravljanju

Vrednost 44152 Frekvenca
1 sedaj je večja, je bolje 914
2 brez sprememb 633
3 slabŠe kot prej 157
0 ne vem 770
4 1

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V204A3 V2.04 IN KAKŠNE SO PO VAŠI SODBI POSLEDICE REFORME V POSAMEZNIH POGLEDIH? ALI JE V TEH POGLEDIH SEDAJ BOLJŠE ALI SLABŠE KOT PREJ?

c) ali je interes ljudi za izobrazbo

Vrednost 45151 Frekvenca
1 sedaj je večja, je bolje 1569
2 brez sprememb 390
3 slabŠe kot prej 128
0 ne vem 388
4 0

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V204A4 V2.04 IN KAKŠNE SO PO VAŠI SODBI POSLEDICE REFORME V POSAMEZNIH POGLEDIH? ALI JE V TEH POGLEDIH SEDAJ BOLJŠE ALI SLABŠE KOT PREJ?

d) ali so odnosi med nadrejenimi in podrejenimi

Vrednost 46150 Frekvenca
1 sedaj je večja, je bolje 512
2 brez sprememb 896
3 slabŠe kot prej 367
0 ne vem 700
4 0

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V204A5 V2.04 IN KAKŠNE SO PO VAŠI SODBI POSLEDICE REFORME V POSAMEZNIH POGLEDIH? ALI JE V TEH POGLEDIH SEDAJ BOLJŠE ALI SLABŠE KOT PREJ?

e) ali je produktivnost

Vrednost 47149 Frekvenca
1 sedaj je večja, je bolje 1315
2 brez sprememb 434
3 slabŠe kot prej 119
0 ne vem 607
4 0

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V204A6 V2.04 IN KAKŠNE SO PO VAŠI SODBI POSLEDICE REFORME V POSAMEZNIH POGLEDIH? ALI JE V TEH POGLEDIH SEDAJ BOLJŠE ALI SLABŠE KOT PREJ?

f) ali je odnos delavcev do modernizacije

Vrednost 48148 Frekvenca
1 sedaj je večja, je bolje 1466
2 brez sprememb 313
3 slabŠe kot prej 120
0 ne vem 576
4 0

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V204A7 V2.04 IN KAKŠNE SO PO VAŠI SODBI POSLEDICE REFORME V POSAMEZNIH POGLEDIH? ALI JE V TEH POGLEDIH SEDAJ BOLJŠE ALI SLABŠE KOT PREJ?

g) ali je občutek osebne sigurnosti

Vrednost 49147 Frekvenca
1 sedaj je večja, je bolje 637
2 brez sprememb 555
3 slabŠe kot prej 774
0 ne vem 509
4 0

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V205

V2.05 PRIMERJAJTE SVOJ SEDANJI POLOŽAJ (ŽIVLJENJSKI STANDARD) S POLOŽAJEM, V KAKRŠNEM STE BILI PRED REFORMO IN GA PRESODITE. STE BILI NA BOLJŠEM PREJ ALI SEDAJ?

Vrednost 50146 Frekvenca
1 sem v boljšem položaju kot pred reformo 393
2 sem v približno enakem položaju kot pred reformo 1305
3 sem v slabšem položaju 704
0 ne vem 73

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V206A1 V2.06 KATERE USLUGE NAJ BI PLAČEVAL POTROŠNIK V VEČJI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA ŽEPA, KATERE PA NAJ BI BILE S POMOČJO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DRŽAVA ITD.) BREZ PLAČILA ALI PO NIŽJI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTROŠNIKU?

a) v zdravstvu

Vrednost 51145 Frekvenca
1 več iz lastnegažepa 102
2 več iz družbenih sredstev 1687
3 naj bo kot doslej 568
0 ne vem 118

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V206A2 V2.06 KATERE USLUGE NAJ BI PLAČEVAL POTROŠNIK V VEČJI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA ŽEPA, KATERE PA NAJ BI BILE S POMOČJO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DRŽAVA ITD.) BREZ PLAČILA ALI PO NIŽJI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTROŠNIKU?

b) v prosveti,šolstvu (šolnine,štipendije,učbeniki itd.)

Vrednost 52144 Frekvenca
1 več iz lastnegažepa 193
2 več iz družbenih sredstev 1454
3 naj bo kot doslej 556
0 ne vem 272

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V206A3 V2.06 KATERE USLUGE NAJ BI PLAČEVAL POTROŠNIK V VEČJI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA ŽEPA, KATERE PA NAJ BI BILE S POMOČJO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DRŽAVA ITD.) BREZ PLAČILA ALI PO NIŽJI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTROŠNIKU?

c) v kulturi (gledalšče, film,knjige)

Vrednost 53143 Frekvenca
1 več iz lastnegažepa 610
2 več iz družbenih sredstev 834
3 naj bo kot doslej 579
0 ne vem 452

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V206A4 V2.06 KATERE USLUGE NAJ BI PLAČEVAL POTROŠNIK V VEČJI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA ŽEPA, KATERE PA NAJ BI BILE S POMOČJO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DRŽAVA ITD.) BREZ PLAČILA ALI PO NIŽJI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTROŠNIKU?

d) v gradnji stanovanj, najemnine

Vrednost 54142 Frekvenca
1 več iz lastnegažepa 629
2 več iz družbenih sredstev 977
3 naj bo kot doslej 585
0 ne vem 284

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V206A5 V2.06 KATERE USLUGE NAJ BI PLAČEVAL POTROŠNIK V VEČJI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA ŽEPA, KATERE PA NAJ BI BILE S POMOČJO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DRŽAVA ITD.) BREZ PLAČILA ALI PO NIŽJI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTROŠNIKU?

e) v vzdrževanju otrok (otroški dodatki in otroško varstvo)

Vrednost 55141 Frekvenca
1 več iz lastnegažepa 376
2 več iz družbenih sredstev 1257
3 naj bo kot doslej 541
0 ne vem 301

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V206A6 V2.06 KATERE USLUGE NAJ BI PLAČEVAL POTROŠNIK V VEČJI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA ŽEPA, KATERE PA NAJ BI BILE S POMOČJO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DRŽAVA ITD.) BREZ PLAČILA ALI PO NIŽJI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTROŠNIKU?

f) komunalne usluge

Vrednost 56140 Frekvenca
1 več iz lastnegažepa 270
2 več iz družbenih sredstev 1309
3 naj bo kot doslej 558
0 ne vem 338

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V206A7 V2.06 KATERE USLUGE NAJ BI PLAČEVAL POTROŠNIK V VEČJI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA ŽEPA, KATERE PA NAJ BI BILE S POMOČJO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DRŽAVA ITD.) BREZ PLAČILA ALI PO NIŽJI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTROŠNIKU?

g) v telesni kulturi (telovadnice, igrišča, kopališča)

Vrednost 57139 Frekvenca
1 več iz lastnegažepa 222
2 več iz družbenih sredstev 1354
3 naj bo kot doslej 459
0 ne vem 440

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V208

V2.08 KAKŠNE SO POSLEDICE SEDANJEGA NAČINA NAGRAJEVANJA NA ČLOVEŠKE ODNOSE V DELOVNIH KOLEKTIVIH? (en odgovor)

Vrednost 58138 Frekvenca
1 v medčloveških odnosih povzroča motnje (prepirljivost in osebno sovraštvo, zamere, individualzem itd.) 450
2 utrjuje občutek povezanosti posameznikov s kolektivom 89
3 omogoča kritično in objektivno ocenjevanje lastnega dela in dela drugih 123
4 pri starejših in slabotnih vzbuja vtis, da se jim dela krivica, in jih odbija od kolektiva 263
5 uvaja razliko in deli ljudi na bolj ali manj vredne 327
6 delo postaja glavno merilo za ugled posameznika v kolektivu 251
7 ljudi navaja, da se brezobzirno borijo za neupravičeno velik delež v dohodku, zato mnogi želijo nekdanji način nagrajevanja 294
8 drugo, opišite 17
9 ni nobenih pomembnejših posledic 99
10 ne vem 562

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V209

V2.09 ALI STE ŽE KDAJ SLIŠALI, DA JE PRI NAS ZA INVESTICIJE ČEDALJE MANJ DENARJA. (ČE DA) KAJ MISLITE, DA JE TEMU VZROK?

Vrednost 59137 Frekvenca
1 preslabo gospodarimo 649
2 delavci pritiskajo na vodstva podjetij, da povečujejo plače 73
3 vodilni si odmerjajo prevelike plače 717
4 država zahteva vse več denarja od podjetij 337
5 drugo 59
6 premalo vem o tem 373
7 nič nisem slišal o tem 255
0 12

Vrednosti spremenljivk od 1 do 7

V207

V2.07 (Če je vsaj enkrat odgovoril da več iz družbenih sredstev) KJE OZIROMA KAKO NAJ PO VAŠEM MNENJU DRUŽBENA SKUPNOST DOBI ZA TO POTREBNI DENAR? (možen je en odgovor)

Vrednost 60136 Frekvenca
1 z boljšim in smotrnejšim gospodarjenjem 1114
2 z omejevanjem investicij oziroma s smotrnejšimi investicijami 96
3 s progresivnim obdavčenjem visokih osebnih dohodkov 160
4 s počasnejšim naraščanjem osebnih dohodkov in hitrejšim večanjem družbenih skladov za skupne potebe 2
5 z zmanjšanjem obvez republike do federacije 73
6 z večjimi davki zasebnim obrtnikom 425
7 s pocenitvijo delovanja oblastnih organov (skupščina, državne uprave ipd.) 59
8 z zmanjšanjem izdatkov za obrambo 129
9 kako drugače; 137
10 ne vem; ni nikoli odgovoril "več iz družbenih sredstev" 259
0 21

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V301A1 V3.01 KDO BI PREDVSEM MORAL POSKRBETI, DA BI SE V SLOVENIJI ODPRAVILI POGLAVITNI PROBLEMI NA PODROČJIH, KI JIH BOMO NAVEDLI?

a) gospodarstvo

Vrednost 61135 Frekvenca
1 delovne organizacije same 753
2 občina 353
3 republika 601
4 federacija 411
0 ne vem 357

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V301A2 V3.01 KDO BI PREDVSEM MORAL POSKRBETI, DA BI SE V SLOVENIJI ODPRAVILI POGLAVITNI PROBLEMI NA PODROČJIH, KI JIH BOMO NAVEDLI?

b) šolstvo

Vrednost 62134 Frekvenca
1 delovne organizacije same 95
2 občina 736
3 republika 969
4 federacija 309
0 ne vem 366

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V301A3 V3.01 KDO BI PREDVSEM MORAL POSKRBETI, DA BI SE V SLOVENIJI ODPRAVILI POGLAVITNI PROBLEMI NA PODROČJIH, KI JIH BOMO NAVEDLI?

c) zdravstvo

Vrednost 63133 Frekvenca
1 delovne organizacije same 100
2 občina 362
3 republika 1186
4 federacija 485
0 ne vem 342

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V301A4 V3.01 KDO BI PREDVSEM MORAL POSKRBETI, DA BI SE V SLOVENIJI ODPRAVILI POGLAVITNI PROBLEMI NA PODROČJIH, KI JIH BOMO NAVEDLI?

d) otroško varstvo

Vrednost 64132 Frekvenca
1 delovne organizacije same 198
2 občina 1147
3 republika 559
4 federacija 210
0 ne vem 361

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V301A5 V3.01 KDO BI PREDVSEM MORAL POSKRBETI, DA BI SE V SLOVENIJI ODPRAVILI POGLAVITNI PROBLEMI NA PODROČJIH, KI JIH BOMO NAVEDLI?

e) pokojnine

Vrednost 65131 Frekvenca
1 delovne organizacije same 18
2 občina 34
3 republika 1133
4 federacija 938
0 ne vem 352

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V302

V3.02 KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI?

Vrednost 66130 Frekvenca
1 manj razviti naj bi za svoj nadaljnji razvoj skrbeli sami 889
2 to naj bo prvenstveno skrb vse jugoslovanske skupnosti, zlasti pa skrb razvitih republik 267
3 manj razviti bi morali skrbeti zase, jugoslovanska skupnost pa bi jim morala pri tem pomagati 1089
4 kaj drugega 11
0 ne vem, premalo poznam 219

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V303A1 V3.03 IN KAJ BI BILO PO VAŠEM MNENJU PREDVSEM POTREBNO STORITI ZA HITREJŠI GODPODARSKI NAPREDEK SLOVENIJE? (navedite odgovor)

1. odgovor

Vrednost 67129 Frekvenca
1 boljše gospodarjenje 193
2 bolj načrtno gospodarjenje 80
3 razviti in modernizirati industrijo, uvesti novo tehnologijo 175
4 podpreti modernizacijo kmetijstva 216
5 modernizirati ceste 39
6 razviti turizem 53
7 povečati izvoz 34
8 uvoz tujega kapitala 3
9 urediti devizni sistem, zmanjšati carinske takse 7
10 dosledno izvajati načela reforme 18
11 povečati kredite, zmanjšati obresti, povečati investicije 33
12 odgovor A2 ali A3 1624

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V303A2 V3.03 IN KAJ BI BILO PO VAŠEM MNENJU PREDVSEM POTREBNO STORITI ZA HITREJŠI GODPODARSKI NAPREDEK SLOVENIJE? (navedite odgovor)

2. odgovor

Vrednost 68128 Frekvenca
1 zagotoviti pogoje enakosti vseh, manjše razlike v dohodkih 15
2 urediti sistem nagrajevanja 11
3 več možnosti za zaslužek 10
4 izboljšati samoupravljanje in odnose v podjetjih 14
5 red na vseh področjih, več kontrole nad družbenimi sredstvi 18
6 zmanjšati dajatve federaciji 203
7 republika naj dobi več pristojnosti, federacija naj ohrani pristojnosti vsedržavnega pomena 42
8 zmanjšati število zaposlenih v administraciji 12
9 izkoristiti možnosti, ki jih imamo 8
10 nič ni potrebno 46
11 ne vem, kaj 863
12 odgovor A1 ali A2 1233

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V303A3 V3.03 IN KAJ BI BILO PO VAŠEM MNENJU PREDVSEM POTREBNO STORITI ZA HITREJŠI GODPODARSKI NAPREDEK SLOVENIJE? (navedite odgovor)

3. odgovor

Vrednost 69127 Frekvenca
1 na vodilna mesta postaviti ljudi, ki bodo znali gospodariti 110
2 povečati odgovornost ljudi pri delu 35
3 povečati delovno prizadevnost, disciplino in produktivnost 123
4 izboljšati organizacijo dela 23
5 razvijati integracijo med podjetji, ne glede na meje republike 27
6 kaj drugega, se ni dalo uvrstiti 220
10 nič ni potrebno 46
11 ne vem, kaj 864
12 odgovor A1 ali A2 1027

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V304

V3.04 KAJ MENITE, ALI SE JE SLOVENIJA ZNOTRAJ JUGOSLOVANSKE SKUPNOSTI V ZADNJIH LETIH RAZVIJALA TAKO, KOT BI SE MORALA?

Vrednost 70126 Frekvenca
1 da 649
2 deloma 979
3 ne 589
0 ne vem 258

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V305

V3.05 ALI SMO SLOVENCI DOVOLJ POVEZANI S SVOJIMI ROJAKI V ZAMEJSTVU (ITALIJA, AVSTRIJA)? (možen je en odgovor)

Vrednost 71125 Frekvenca
1 dovolj smo povezani, naša oblast in organizacije storijo, kar je potrebno 809
2 dovolj smo povezani, saj odprta meja ureja večino problemov 538
3 premalo smo povezani, z naše strani ne dobijo dovolj politične pomoči pri obrambi svojih nacionalnih pravic 257
4 premalo je kulturnih stikov in naše pomoči za njihovo kulturno dejavnost 168
5 ne upoštevamo dovolj gospodarskih interesov Slovencev in jim premalo pomagamo 94
6 preveč smo pozabili nanje, na vseh področjih smo premalo storili 125
0 ne vem 484

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V306

V3.06 V BOSNI IN HERCEGOVINI SO RAZPISALI POSOJILO ZA ZGRADITEV MODERNIH CEST. ALI NAJ TUDI PRA NAS RAZPIŠEMO TAKŠNO POSOJILO, DA BI HITREJE ZGRADILI MODERNO CESTO NOVA GORICA LJUBLJANA - MARIBOR?

Vrednost 72124 Frekvenca
1 da 1645
2 ne 486
0 ne vem 344

Vrednosti spremenljivk od 1 do 2

V307

V3.07 KAJ NAJ BI STORILI, DA SE V PRIHODNJE PRI NAS NE BI VEČ DOGODILI TAKŠNI PRIMERI, KOT JE ENERGETSKO KEMIČNI KOMBINAT V VELENJU?

Vrednost 73123 Frekvenca
1 vse odgovorne pozvati na odgovornost in jih kaznovati 175
2 strokovnjaki bi morali za svoje delo odgovorajati 83
3 na vodilnih mestih naj bodo sposobnejši ljudje 31
4 manj osebnega odločanja 10
5 več strokovnega odločanja, nič več političnih tovarn 48
6 ugotoviti ekonomski in družbeni smisel gradenj, predenj se delo zastavi 221
7 poostriti je treba kontrolo 41
8 bolj smotrna slovenska gospodarska politika 17
9 boljša obveščenost vseh ljudi in upoštevanje javnega mnenja 21
10 ne vem, kaj storiti 324
11 nič ne vem o tem 1430
12 kaj drugega 74

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V308

V3.08 MNOGI MISLIJO, DA RAZMERE NA PODROČJU POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA NISO UREJENE. KAJ BI MORALI PO VAŠI SODBI PREDVSEM STORITI, DA BI TE RAZMERE UREDILI? (možen je en odgovor)

Vrednost 74122 Frekvenca
1 vse je prav tako kot je 85
2 vse je prav, le pokojnine bi morali uskladiti z dejansko rastjo življenjskih stroškov 566
3 stare upokojence bi morali popolnoma izenačiti z novimi 826
4 uvedli naj bi enotne pokojninske razrede glede na kvalifikacijo in izobrazbo, znotraj njih pa naj bi bila odmera pokojnine odvisna od dohodka 304
5 pokojnine bi morale biti odmerjene glede na kvalifikacijo, ne pa glede na dohodek 386
6 kako drugače 99
0 ne vem 209

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V309

V3.09 ZDRAVSTVO V SLOVENIJI JE ŽE NEKAJ LET V DENARNIH TEŽAVAH. ALI MISLITE, DA BI BILO POREBNO SPREMENITI SEDANJI SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA? (če da) KAKO? (možen je en odgovor)

Vrednost 75121 Frekvenca
1 ni potrebno, le zdravstvo naj bolj pametno gospodari z denarjem, ki ga dobiva 1402
2 poveča naj se obvezni prispevek iz dohodka (plač) vseh zavarovancev, neposredna plačila uslug ob bolezni pa naj ostanejo kot dosedaj 161
3 toliko naj se poveča obvezni prispevek vseh, da bolnim ne bi bilo treba posebej nič več plačevati 432
4 večji del denarja, ki gre sedaj za zdravstvo, naj dobi vsak na roko, ko pa je bolan, naj tudi sam več plača 195
5 kako drugače 52
0 ne vem 233

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V310A1 V3.10 PRI NAS ZADNJA LETA GOVORIMO O NAZAPOSLENOSTI KOT O PEREČEM PROBLEMU. ZAKAJ JE PO VAŠEM MNENJU DO TEGA POJAVA PRIŠLO?

1. odgovor

Vrednost 76120 Frekvenca
1 slaba politika zaposlovanja 73
2 v kmetijstvu ni možnosti za zaposlitev 199
3 podjetja so odpustila odvečno delovno silo 22
4 slabo gospodarjenje 208
5 stagnacija gospodarstva nasploh, slabo planiranje 37
6 kriva je reforma (hitre spremembe v gospodarstvu, omejitev investicij) 129
7 manj bi morali uvažati in več delati sami 9
8 kriva je modernizacija proizvodnje 162
9 delovno dobo je treba skrajšati 120
10 odgovor pod A2 794
11 ne vem 580
12 kaj drugega 142

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V310A2 V3.10 PRI NAS ZADNJA LETA GOVORIMO O NAZAPOSLENOSTI KOT O PEREČEM PROBLEMU. ZAKAJ JE PO VAŠEM MNENJU DO TEGA POJAVA PRIŠLO?

2. odgovor

Vrednost 77119 Frekvenca
1 preveč zaposlenih žena 66
2 preveč zaposlenih zakoncev 233
3 preveč honorarcev 106
4 preveč delavcev iz drugih republik 46
5 preveč kmečkih ljudi v tovarnah, ki nočejo nazaj na kmete 161
6 preveč šolanih ljudi 31
7 preveč nekvalificiranih ljudi 10
8 na vodilnih mestih nekvalificirani, ki zapirajo vrata šolanim ljudem 49
9 nekateri nočejo delati, zamujajo na delo, sprejeti bi morali vsako delo 135
10 odgovor pod A1 969
11 ne vem 582
12 kaj drugega 87

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V311

V3.11 KAJ MENITE, ALI ODHAJANJE NAŠIH LJUDI NA DELO V TUJINO ŠKODUJE UGLEDU JUGOSLAVIJE V SVETU ALI NE?

Vrednost 78118 Frekvenca
1 da,škoduje 1252
2 ne škoduje 785
3 mu celo koristi 217
0 ne vem 221

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V312A1 V3.12 MNOGO NAŠIH ROJAKOV ODHAJA NA DELO V TUJINO. KAJ MISLITE, KATERI SO POGLAVITNI RAZLOGI ZA TO?

1. odgovor

Vrednost 79117 Frekvenca
1 na tujem imajo boljše možnosti za strokovno izpopolnjevanje 321
2 nezadovoljni so z odnosi med delavci in nadrejenimi v naših podjetjih, možnostmi napredovanja ipd. 180
3 tam lažje napredujejo v skladu s sposobnostmi in lažje dobijo sebi ustrezno delovno mesto 183
4 da bi si z zaslužkom ustvarili osnovne pogoje za življenje (stanovanje, stroji, orodja...) 1088
5 doma se ne morejo zaposliti 334
6 da bi si izboljšali življenjski standard (boljše stanovanje, večji avto, vikend ipd.) 279
7 neurejeno osebno in družinsko življenje (ločitve, razočaranja ipd.) 4
8 zaradi prepričanja, da so možnosti za razvoj posameznika v družbi s prevladujočo zasebno lastnino (kapitalizem) in večstrankarskim sistemom mnogo ugodnješe 3
9 kaj drugega 9
10 ne vem, premalo poznam 74

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V312A2 V3.12 MNOGO NAŠIH ROJAKOV ODHAJA NA DELO V TUJINO. KAJ MISLITE, KATERI SO POGLAVITNI RAZLOGI ZA TO?

2. odgovor

Vrednost 80116 Frekvenca
1 na tujem imajo boljše možnosti za strokovno izpopolnjevanje 2
2 nezadovoljni so z odnosi med delavci in nadrejenimi v naših podjetjih, možnostmi napredovanja ipd. 24
3 tam lažje napredujejo v skladu s sposobnostmi in lažje dobijo sebi ustrezno delovno mesto 81
4 da bi si z zaslužkom ustvarili osnovne pogoje za življenje (stanovanje, stroji, orodja...) 341
5 doma se ne morejo zaposliti 831
6 da bi si izboljšali življenjski standard (boljše stanovanje, večji avto, vikend ipd.) 620
7 neurejeno osebno in družinsko življenje (ločitve, razočaranja ipd.) 54
8 zaradi prepričanja, da so možnosti za razvoj posameznika v družbi s prevladujočo zasebno lastnino (kapitalizem) in večstrankarskim sistemom mnogo ugodnješe 28
9 kaj drugega 18
10 ne vem, premalo poznam 0
11 476

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V312A3 V3.12 MNOGO NAŠIH ROJAKOV ODHAJA NA DELO V TUJINO. KAJ MISLITE, KATERI SO POGLAVITNI RAZLOGI ZA TO?

3. odgovor

Vrednost 81115 Frekvenca
1 na tujem imajo boljše možnosti za strokovno izpopolnjevanje 3
2 nezadovoljni so z odnosi med delavci in nadrejenimi v naših podjetjih, možnostmi napredovanja ipd. 2
3 tam lažje napredujejo v skladu s sposobnostmi in lažje dobijo sebi ustrezno delovno mesto 5
4 da bi si z zaslužkom ustvarili osnovne pogoje za življenje (stanovanje, stroji, orodja...) 47
5 doma se ne morejo zaposliti 150
6 da bi si izboljšali življenjski standard (boljše stanovanje, večji avto, vikend ipd.) 744
7 neurejeno osebno in družinsko življenje (ločitve, razočaranja ipd.) 184
8 zaradi prepričanja, da so možnosti za razvoj posameznika v družbi s prevladujočo zasebno lastnino (kapitalizem) in večstrankarskim sistemom mnogo ugodnješe 116
9 kaj drugega 29
10 ne vem, premalo poznam 0
11 1195

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V313

V3.13 ZANIMA NAS ALI IMATE KAKEGA DOBREGA ZNANCA, KI ŽIVI ALI DELA V TUJINI, PA Z NJIM VZDRŽUJETE STIKE (OBISKI, DOPISOVANJA)? ČE DA, KJE ŽIVI OZIROMA DELA?

Vrednost 82114 Frekvenca
1 nimam takega znanca 1652
2 v zahodnih državah 772
3 v vzhodnih državah 39
0 12

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V401A1 V4.01 ALI BI LAHKO NAVEDLI DVE OSEBI IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA V SLOVENIJI (SLOVENCA), KI IMATA MED LJUDMI NAJVEČJI UGLED

A1 - v preteklem obdobju (od 1945. do 1960. leta)

Vrednost 83113 Frekvenca
1 Boris Kidirič 640
2 Edvard Kardelj 151
3 Miha Marinko 125
4 Vida Tomšič 64
5 Franc Leskošek 72
6 Boris Kreigher 40
7 Viktor Avbelj 1
8 Ivan Maček 7
9 Stane Kavčič 6
10 kdo drug 124
11 ni takih ljudi 44
12 ne vem, ne morem odgovoriti 1201

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V401A2 V4.01 ALI BI LAHKO NAVEDLI DVE OSEBI IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA V SLOVENIJI (SLOVENCA), KI IMATA MED LJUDMI NAJVEČJI UGLED

A2 - v preteklem obdobju (od 1945. do 1960. leta)

Vrednost 84112 Frekvenca
1 Boris Kidrič 129
2 Edvard Kardelj 135
3 Miha Marinko 117
4 Vida Tomšič 74
5 Franc Leskošek 65
6 Boris Kreigher 89
7 Viktor Avbelj 0
8 Ivan Maček 11
9 Stane Kavčič 9
10 kdo drug 157
11 ni takih ljudi 0
12 ne vem, ne morem odgovoriti 0
13 b. o. 1689

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V401B1 V4.01 ALI BI LAHKO NAVEDLI DVE OSEBI IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA V SLOVENIJI (SLOVENCA), KI IMATA MED LJUDMI NAJVEČJI UGLED

B1 - v zadnjem času (po letu 1960)

Vrednost 85111 Frekvenca
1 Janko Smole 73
2 Edvard Kardelj 102
3 Miha Marinko 49
4 Vida Tomšič 125
5 Franc Leskošek 33
6 Boris Kreigher 145
7 Sergej Kreigher 30
8 Ivan Maček 20
9 Stane Kavčič 307
10 kdo drug 173
11 ni takih ljudi 52
12 ne vem, ne morem odgovoriti 1366
13 b. o. 0

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V401B2 V4.01 ALI BI LAHKO NAVEDLI DVE OSEBI IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA V SLOVENIJI (SLOVENCA), KI IMATA MED LJUDMI NAJVEČJI UGLED

B2 - v zadnjem času (po letu 1960)

Vrednost 86110 Frekvenca
1 Janko Smole 67
2 Edvard Kardelj 45
3 Miha Marinko 45
4 Vida Tomšič 79
5 Franc Leskošek 13
6 Boris Kreigher 55
7 Sergej Kreigher 35
8 Ivan Maček 15
9 Stane Kavčič 96
10 kdo drug 203
11 ni takih ljudi 0
12 ne vem, ne morem odgovoriti 0
13 b. o. 1822

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V402

V4.02 ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE ZAVZEMA ZVEZA KOMUNISTOV, PRI NAS SKLADNA Z INTERESI VEČINE LJUDI?

Vrednost 87109 Frekvenca
1 da, povsem je skladna 463
2 deloma je skladna 879
3 ni skladna 239
4 jo premalo poznam, da bi lahko ocenil 588
0 nič ne vem o tem 306

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V403A1 V4.03 PO KAKŠNIH MERILIH BI MORALI SEDAJ SPREJEMATI LJUDI V ZVEZO KOMUNISTOV? (možna sta dva odgovora)

1.odgovor

Vrednost 88108 Frekvenca
1 dobro delo na delovnem mestu 485
2 govorniška sposobnost 47
3 moralne kvalitete (poštenost, tovarištvo, skromnost) 1288
4 aktivnost v družbenopolitičnem delu, v organih samoupravljanja itd. 77
5 politična razgledanost 84
6 dobro poznavanje gospodarskih problemov 61
7 šolska izobrazba, strokovno znanje 15
8 dajati prednost neposrednim proizvajalcem 3
9 druga merila 23
10 me ne zanima, to ni moja stvar 138
0 ne vem 254

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V403A2 V4.03 PO KAKŠNIH MERILIH BI MORALI SEDAJ SPREJEMATI LJUDI V ZVEZO KOMUNISTOV? (možna sta dva odgovora)

2. odgovor

Vrednost 89107 Frekvenca
1 dobro delo na delovnem mestu 0
2 govorniška sposobnost 19
3 moralne kvalitete (poštenost, tovarištvo, skromnost) 342
4 aktivnost v družbenopolitičnem delu, v organih samoupravljanja itd. 191
5 politična razgledanost 298
6 dobro poznavanje gospodarskih problemov 538
7 šolska izobrazba, strokovno znanje 228
8 dajati prednost neposrednim proizvajalcem 70
9 druga merila 36
10 me ne zanima, to ni moja stvar 12
0 ne vem 741

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V404A1 V4.04 KOLIKŠEN VPLIV IMAJO PO VAŠEM MNENJU NA ODLOČITVE IN SPLOH NA STVARI, KI SE DOGAJAJO V VAŠI OBČINI (MESTU,KRAJU) NASLEDNJI:

a) občani

Vrednost 90106 Frekvenca
1 nobenega vpliva 261
2 majhen vpliv 932
3 srednji vpliv 786
4 velik vpliv 127
5 zelo velik vpliv 16
0 ne vem 353

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V404A2 V4.04 KOLIKŠEN VPLIV IMAJO PO VAŠEM MNENJU NA ODLOČITVE IN SPLOH NA STVARI, KI SE DOGAJAJO V VAŠI OBČINI (MESTU,KRAJU) NASLEDNJI:

b) odborniki obččinske skupščine

Vrednost 91105 Frekvenca
1 nobenega vpliva 45
2 majhen vpliv 432
3 srednji vpliv 1071
4 velik vpliv 415
5 zelo velik vpliv 39
0 ne vem 473

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V404A3 V4.04 KOLIKŠEN VPLIV IMAJO PO VAŠEM MNENJU NA ODLOČITVE IN SPLOH NA STVARI, KI SE DOGAJAJO V VAŠI OBČINI (MESTU,KRAJU) NASLEDNJI:

c) predsednik občinske skupščine

Vrednost 92104 Frekvenca
1 nobenega vpliva 11
2 majhen vpliv 99
3 srednji vpliv 664
4 velik vpliv 945
5 zelo velik vpliv 223
0 ne vem 533

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V404A4 V4.04 KOLIKŠEN VPLIV IMAJO PO VAŠEM MNENJU NA ODLOČITVE IN SPLOH NA STVARI, KI SE DOGAJAJO V VAŠI OBČINI (MESTU,KRAJU) NASLEDNJI:

d) občinska uprava

Vrednost 93103 Frekvenca
1 nobenega vpliva 35
2 majhen vpliv 231
3 srednji vpliv 761
4 velik vpliv 636
5 zelo velik vpliv 144
0 ne vem 668

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V404A5 V4.04 KOLIKŠEN VPLIV IMAJO PO VAŠEM MNENJU NA ODLOČITVE IN SPLOH NA STVARI, KI SE DOGAJAJO V VAŠI OBČINI (MESTU,KRAJU) NASLEDNJI:

e) občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij

Vrednost 94102 Frekvenca
1 nobenega vpliva 27
2 majhen vpliv 206
3 srednji vpliv 741
4 velik vpliv 571
5 zelo velik vpliv 171
0 ne vem 759

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V404A6 V4.04 KOLIKŠEN VPLIV IMAJO PO VAŠEM MNENJU NA ODLOČITVE IN SPLOH NA STVARI, KI SE DOGAJAJO V VAŠI OBČINI (MESTU,KRAJU) NASLEDNJI:

f) največja podjetja v občini

Vrednost 95101 Frekvenca
1 nobenega vpliva 37
2 majhen vpliv 169
3 srednji vpliv 627
4 velik vpliv 708
5 zelo velik vpliv 203
0 ne vem 731

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V404A7 V4.04 KOLIKŠEN VPLIV IMAJO PO VAŠEM MNENJU NA ODLOČITVE IN SPLOH NA STVARI, KI SE DOGAJAJO V VAŠI OBČINI (MESTU,KRAJU) NASLEDNJI:

g) člani zveze komunistov

Vrednost 96100 Frekvenca
1 nobenega vpliva 49
2 majhen vpliv 290
3 srednji vpliv 664
4 velik vpliv 520
5 zelo velik vpliv 168
0 ne vem 784

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V405A1 V4.05 IN KAKO LJUDJE OCENJUJEJO NJIHOVO POLITIKO IN SKRB ZA INTERESE OBČANOV?

a) odborniki občinske skupščine

Vrednost 9799 Frekvenca
1 običajno dobro 534
2 kakor kdaj 1159
3 običajno slabo 347
0 ne vem, premalo poznam 435

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V405A2 V4.05 IN KAKO LJUDJE OCENJUJEJO NJIHOVO POLITIKO IN SKRB ZA INTERESE OBČANOV?

b) predsednik občinske skupščine

Vrednost 9898 Frekvenca
1 običajno dobro 926
2 kakor kdaj 873
3 običajno slabo 148
0 ne vem, premalo poznam 528

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V405A3 V4.05 IN KAKO LJUDJE OCENJUJEJO NJIHOVO POLITIKO IN SKRB ZA INTERESE OBČANOV?

c) občinska uprava

Vrednost 9997 Frekvenca
1 običajno dobro 434
2 kakor kdaj 1050
3 običajno slabo 366
0 ne vem, premalo poznam 625

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V405A4 V4.05 IN KAKO LJUDJE OCENJUJEJO NJIHOVO POLITIKO IN SKRB ZA INTERESE OBČANOV?

d) občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij

Vrednost 10096 Frekvenca
1 običajno dobro 584
2 kakor kdaj 900
3 običajno slabo 235
0 ne vem, premalo poznam 756

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V405A5 V4.05 IN KAKO LJUDJE OCENJUJEJO NJIHOVO POLITIKO IN SKRB ZA INTERESE OBČANOV?

e) člani zveze komunistov

Vrednost 10195 Frekvenca
1 običajno dobro 535
2 kakor kdaj 901
3 običajno slabo 247
0 ne vem, premalo poznam 792

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V405A6 V4.05 IN KAKO LJUDJE OCENJUJEJO NJIHOVO POLITIKO IN SKRB ZA INTERESE OBČANOV?

f) največja podjetja v obžini

Vrednost 10294 Frekvenca
1 običajno dobro 730
2 kakor kdaj 818
3 običajno slabo 176
0 ne vem, premalo poznam 751

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V406A1 V4.06 KAKO PO VAŠI SODBI LJUDJE OCENJUJEJO PRIZADEVANJA REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH ORGANOV ZA DOBROBIT OBČANOV?

a) zvezna skupščina

Vrednost 10393 Frekvenca
1 večina jih dobro ocenjuje 387
2 večina misli, da še kar skrbijo za dobrobit občanov 927
3 večina misli, da premalo skrbijo za dobrobit občanov 634
4 ne vem 527

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V406A2 V4.06 KAKO PO VAŠI SODBI LJUDJE OCENJUJEJO PRIZADEVANJA REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH ORGANOV ZA DOBROBIT OBČANOV?

b) zvezni izvršni svet

Vrednost 10492 Frekvenca
1 večina jih dobro ocenjuje 404
2 večina misli, da še kar skrbijo za dobrobit občanov 938
3 večina misli, da premalo skrbijo za dobrobit občanov 553
4 ne vem 580

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V406A3 V4.06 KAKO PO VAŠI SODBI LJUDJE OCENJUJEJO PRIZADEVANJA REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH ORGANOV ZA DOBROBIT OBČANOV?

c) republiška skupščina

Vrednost 10591 Frekvenca
1 večina jih dobro ocenjuje 512
2 večina misli, da še kar skrbijo za dobrobit občanov 1022
3 večina misli, da premalo skrbijo za dobrobit občanov 413
4 ne vem 528

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V406A4 V4.06 KAKO PO VAŠI SODBI LJUDJE OCENJUJEJO PRIZADEVANJA REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH ORGANOV ZA DOBROBIT OBČANOV?

d) republiški izvršni svet

Vrednost 10690 Frekvenca
1 večina jih dobro ocenjuje 527
2 večina misli, da še kar skrbijo za dobrobit občanov 976
3 večina misli, da premalo skrbijo za dobrobit občanov 403
4 ne vem 569

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V406A5 V4.06 KAKO PO VAŠI SODBI LJUDJE OCENJUJEJO PRIZADEVANJA REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH ORGANOV ZA DOBROBIT OBČANOV?

e) Centralni komite ZKJ - Beograd

Vrednost 10789 Frekvenca
1 večina jih dobro ocenjuje 495
2 večina misli, da še kar skrbijo za dobrobit občanov 670
3 večina misli, da premalo skrbijo za dobrobit občanov 401
4 ne vem 909

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V406A6 V4.06 KAKO PO VAŠI SODBI LJUDJE OCENJUJEJO PRIZADEVANJA REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH ORGANOV ZA DOBROBIT OBČANOV?

f) Centralni komite ZKS - Ljubljana

Vrednost 10888 Frekvenca
1 večina jih dobro ocenjuje 499
2 večina misli, da še kar skrbijo za dobrobit občanov 765
3 večina misli, da premalo skrbijo za dobrobit občanov 336
4 ne vem 875

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V407

V4.07 DOSLEJ STE POSLANCA REPUBLIŠKEGA IN ZVEZNEGA ZBORA VOLILI NEPOSREDNO. ALI MENITE, DA BI TAK - NEPOSREDEN - NAČIN OHRANILI TUDI V PRIHODNJE, ALI PA NAJ VOLITVE OPRAVI KAR OBČINKA SKUPŠČINA?

Vrednost 10987 Frekvenca
1 vseeno mi je 502
2 da, ohraniti 1324
3 ne, naj opravi kar obČinska skupščina 441
0 ne vem, premalo poznam 208

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V408

V4.08 ALI LAHKO POVESTE KAJ JE GLAVNI RAZLOG, DA HODITE NA VOLITVE (možen je en odgovor)

Vrednost 11086 Frekvenca
1 izpolnjevanje državljanske dolžnosti 1181
2 ni mi vseeno, kdo je poslanec ali odbornik 819
3 že od nekdaj hodim na volitve, iz navade 79
4 menim, da s tem vplivam na politiko 143
5 če ne bi hodil na volitve, bi mi lahko škodovalo 171
0 ne vem 82

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V409

V4.09 KATERE VOLITVE SO PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJ POMEMBNE?

Vrednost 11185 Frekvenca
1 volitve organov samoupravljanja v delovni organizaciji 243
2 volitve v občinsko skupoščino 261
3 volitve poslancev v republiško skupščino 142
4 volitve poslancev v zvezno skupščino 171
5 vse volitve so enako pomembne 1359
6 nobene volitve niso pomembne 80
0 ne vem 219

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V410

V4.10 ALI SODITE, DA NOV DELOVNI ČAS USTREZA NAŠIM RAZMERAM?

Vrednost 11284 Frekvenca
1 da 306
2 ne 1270
3 ustrezal bo, ko bodo izpolnjeni najnujnejši pogoji 452
4 ne vem 229
0 nič še nisem slišal o tem 218

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V501

V5.01 KAKŠNA ZUNANJA POLITIKA BI NAJBOLJ USTREZALA INTERESOM JUGOSLAVIJE?

Vrednost 11383 Frekvenca
1 morali bi biti bolj izrazito nevtralni 453
2 biti moramo v ospredju boja vseh miroljubnih sil in proti vojni, ne glede, ali je to velikim silam všeč ali ne 954
3 biti moramo za mir, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo 764
4 drugače 27
0 ne vem 277

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V502A V5.02 S KATERIMI DEŽELAMI BI PO VAŠI SODBI JUGOSLAVIJA MORALA IMETI ZELO DOBRE ODNOSE? Navedite ime države ali skupine držav

1. odgovor

Vrednost 11482 Frekvenca
1 z vsemi državami brez izjem 239
2 s sosednjimi državami 507
3 s socialističnimi državami 299
4 z EGS 187
5 z evropskimi državami 47
6 z nevezanimi 56
7 z afriškimi in azijskimi 11
8 z miroljubnimi, naprednimi 76
9 s tistimi, ki nam kaj nudijo, ki z njimi lahko trgujemo, so močne, velike 107
10 s posameznimi 636
11 ne vem 310

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V502B V5.02 S KATERIMI DEŽELAMI BI PO VAŠI SODBI JUGOSLAVIJA MORALA IMETI ZELO DOBRE ODNOSE? Navedite ime države ali skupine držav

2. odgovor

Vrednost 11581 Frekvenca
1 s Sovjetsko zvezo 173
2 z ZDA 341
3 z Italijo 69
4 z Avstrijo 39
5 z ZRN 39
6 s Francijo 16
7 s Češkoslovaško 4
8 z Veliko Britanijo 4
9 z ZAR 1
10 z Indijo 19
11 druge posamezne države 29
12 ne vem 1741

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V503A1 V5.03 KATERA DVA OD NAŠTETIH DRŽAVNIKOV STA PO VAŠEM MNENJU NAJVEČ STORILA ZA SVETOVNI MIR TER ENAKOPRAVNE ODNOSE MED NARODI?

1. odgovor

Vrednost 11680 Frekvenca
1 De Gaulle 113
2 U Thant 407
3 Johnson 13
4 Hruščev 88
5 John Kennedy 970
6 Kosigin 34
7 Papež Pavel VI. 475
8 Tito 156
9 Naser 79
10 Nehru 0
11 Mao Ce Tung 3
12 ne vem, premalo poznam, kdo drug 137

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V503A2 V5.03 KATERA DVA OD NAŠTETIH DRŽAVNIKOV STA PO VAŠEM MNENJU NAJVEČ STORILA ZA SVETOVNI MIR TER ENAKOPRAVNE ODNOSE MED NARODI?

2. odgovor

Vrednost 11779 Frekvenca
1 De Gaulle 0
2 U Thant 7
3 Johnson 0
4 Hruščev 9
5 John Kennedy 97
6 Kosigin 6
7 Papež Pavel VI. 140
8 Tito 1888
9 Naser 6
10 Nehru 74
11 Mao Ce Tung 4
12 ne vem, premalo poznam, kdo drug 0
13 244

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A1 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

a) glede na možnoti za napredovanje

Vrednost 11878 Frekvenca
1 Jugoslavija 1166
2 Sovjetska Zveza 57
3 ZDA 115
4 Italija 12
5 Avstrija 18
6 ZRN 105
7 Skandinavske dežele 48
8 Švica 36
9 druge socialistične države 8
10 druge zahodne države 31
11 ni take države 28
12 ne vem, ne morem se odločiti 851

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A2 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

b) glede na možnosti za šolanje

Vrednost 11977 Frekvenca
1 Jugoslavija 1403
2 Sovjetska Zveza 173
3 ZDA 38
4 Italija 1
5 Avstrija 5
6 ZRN 33
7 Skandinavske dežele 26
8 Švica 13
9 druge socialistične države 5
10 druge zahodne države 40
11 ni take države 15
12 ne vem, ne morem se odločiti 723

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A3 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

c) zaradi razvitega kulturnega življenja

Vrednost 12076 Frekvenca
1 Jugoslavija 898
2 Sovjetska Zveza 113
3 ZDA 48
4 Italija 51
5 Avstrija 13
6 ZRN 55
7 Skandinavske dežele 32
8 Švica 11
9 druge socialistične države 11
10 druge zahodne države 117
11 ni take države 26
12 ne vem, ne morem se odločiti 1100

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A4 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

d) zaradi skrbi za ljudi v bolezni,brezposelnos

Vrednost 12175 Frekvenca
1 Jugoslavija 1409
2 Sovjetska Zveza 38
3 ZDA 41
4 Italija 9
5 Avstrija 20
6 ZRN 31
7 Skandinavske dežele 85
8 Švica 18
9 druge socialistične države 8
10 druge zahodne države 35
11 ni take države 56
12 ne vem, ne morem se odločiti 725

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A5 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

e) zaradi položaja vere ter odnosov med cerkvijo in državo

Vrednost 12274 Frekvenca
1 Jugoslavija 1196
2 Sovjetska Zveza 3
3 ZDA 44
4 Italija 315
5 Avstrija 41
6 ZRN 30
7 Skandinavske dežele 5
8 Švica 8
9 druge socialistične države 2
10 druge zahodne države 34
11 ni take države 28
12 ne vem, ne morem se odločiti 769

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A6 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

f) zaradi dobrega gospodarjenja (gospodarskega napredka dežele)

Vrednost 12373 Frekvenca
1 Jugoslavija 615
2 Sovjetska Zveza 88
3 ZDA 233
4 Italija 28
5 Avstrija 23
6 ZRN 335
7 Skandinavske dežele 129
8 Švica 93
9 druge socialistične države 5
10 druge zahodne države 107
11 ni take države 27
12 ne vem, ne morem se odločiti 792

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A7 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

g) zaradi miroljubne politike in ugleda države v svetu

Vrednost 12472 Frekvenca
1 Jugoslavija 1871
2 Sovjetska Zveza 27
3 ZDA 8
4 Italija 4
5 Avstrija 2
6 ZRN 1
7 Skandinavske dežele 19
8 Švica 53
9 druge socialistične države 10
10 druge zahodne države 21
11 ni take države 18
12 ne vem, ne morem se odločiti 441

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A8 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

h) zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnike

Vrednost 12571 Frekvenca
1 Jugoslavija 592
2 Sovjetska Zveza 594
3 ZDA 212
4 Italija 13
5 Avstrija 3
6 ZRN 237
7 Skandinavske dežele 23
8 Švica 11
9 druge socialistične države 6
10 druge zahodne države 102
11 ni take države 12
12 ne vem, ne morem se odločiti 670

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A9 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

i) zaradi naravne lepote dežele

Vrednost 12670 Frekvenca
1 Jugoslavija 1696
2 Sovjetska Zveza 2
3 ZDA 3
4 Italija 59
5 Avstrija 9
6 ZRN 13
7 Skandinavske dežele 9
8 Švica 140
9 druge socialistične države 5
10 druge zahodne države 49
11 ni take države 6
12 ne vem, ne morem se odločiti 484

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A10 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

j) zaradi možnosti, ki jih ima večina ljudi za vplivanje na družbene odločitve

Vrednost 12769 Frekvenca
1 Jugoslavija 1200
2 Sovjetska Zveza 23
3 ZDA 13
4 Italija 12
5 Avstrija 5
6 ZRN 8
7 Skandinavske dežele 10
8 Švica 10
9 druge socialistične države 5
10 druge zahodne države 38
11 ni take države 64
12 ne vem, ne morem se odločiti 1087

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A11 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

k) zaradi tovariških odnosov in enakosti med ljudmi

Vrednost 12868 Frekvenca
1 Jugoslavija 1272
2 Sovjetska Zveza 77
3 ZDA 7
4 Italija 4
5 Avstrija 6
6 ZRN 17
7 Skandinavske dežele 27
8 Švica 7
9 druge socialistične države 13
10 druge zahodne države 11
11 ni take države 155
12 ne vem, ne morem se odločiti 879

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V505

V5.05 ALI BI BILO GLEDE NA SEDANJI MEDNARODNI POLOŽAJ POTREBNO PRI NAS KAJ UKRENITI, DA BI BOLJE POSKRBELI ZA LASTNO VARNOST?

Vrednost 12967 Frekvenca
1 dati bi morali več sredstev za obrambo 195
2 bolje bi morali izkoristiti to, kar že dajemo 1052
3 vse je prav, tako kot je 356
4 lahko bi dajali manj 125
5 tesneje bi se morali povezati z močno državo, ki bi nas ščitila (navedite katero 273
6 nič ni treba ukreniti 77
0 ne vem 397

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V506A1 V5.06 KAJ LAHKO NAJVEČ PRISPEVA K NOTRANJI TRDNOSTI IN OBRAMBNI SPOSOBNOSTI NAŠE DRŽAVE? (možna sta dva odgovora)

1. odgovor

Vrednost 13066 Frekvenca
1 boljši odnosi med narodi 1185
2 boljše gospodarjenje 467
3 manj socialnih razlik med ljudmi 268
4 hitrejši dvig življenjske ravni 93
5 večja demokratizacija in razvoj samoupravljanja 26
6 večja usposobljenost organov javne in državne varnosti 46
7 odločneje je treba preprečevati tujo propagandno dejavnost na naših tleh 55
8 sistematično pripravljanje občanov za obrambo 34
9 kaj drugega 3
10 ne vem 298

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V506A2 V5.06 KAJ LAHKO NAJVEČ PRISPEVA K NOTRANJI TRDNOSTI IN OBRAMBNI SPOSOBNOSTI NAŠE DRŽAVE? (možna sta dva odgovora)

2. odgovor

Vrednost 13165 Frekvenca
1 boljši odnosi med narodi 7
2 boljše gospodarjenje 305
3 manj socialnih razlik med ljudmi 410
4 hitrejši dvig življenjske ravni 251
5 večja demokratizacija in razvoj samoupravljanja 77
6 večja usposobljenost organov javne in državne varnosti 167
7 odločneje je treba preprečevati tujo propagandno dejavnost na naših tleh 219
8 sistematično pripravljanje občanov za obrambo 207
9 kaj drugega 2
10 ne vem 0
11 830

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V507

V5.07 NAŠI VOJAŠKI STROKOVNJAKI SODIJO, DA SE LAHKO MAJHNA DEŽELA KOT JE NAŠA NAJBOLJ UČINKOVITO ZOPERSTAVI SOVRAŽNIKU LE, ČE JE DOBRO PRIPRAVLJENA NA VSELJUDSKO VOJNO. S TEM V ZVEZI JE TUDI PREDLOG, DA BI DEL VOJNIH OBVEZNIKOV IMEL VOJAŠKO OPREMO IN OSEBNO OROŽJE DOMA. SEVEDA BI TI BILI IZBRANI PO STROGIH MERILIH, DA BI PREPREČILI KAKRŠNEKOLI ZLORABE. kAJ MENITE, ALI JE TAK PREDLOG ZA SLOVENIJO PRIMEREN?

Vrednost 13264 Frekvenca
1 da 645
2 ne 1437
0 ne vem 393

Vrednosti spremenljivk od 1 do 2

V508

V5.08 ALI BI KORISTILO NAŠI OBRAMBI, ČE BI VEČINA SLOVENSKIH FANTOV SVOJO OBVEZNOST ODSLUŽILA V VOJAŠKIH ENOTAH NA OZEMLJU SLOVENIJE?

Vrednost 13363 Frekvenca
1 da 1729
2 ne 547
0 ne vem 199

Vrednosti spremenljivk od 1 do 2

V601A1 V6.01 ALI KATERA OD SPODAJ NAŠTETIH RAZLIK RAZDVAJA LJUDI PRI NAS V SLOVENIJI?

a) v izobrazbi

Vrednost 13462 Frekvenca
1 da, zelo 455
2 da, deloma 1160
3 ne 597
4 ne vem 263

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V601A2 V6.01 ALI KATERA OD SPODAJ NAŠTETIH RAZLIK RAZDVAJA LJUDI PRI NAS V SLOVENIJI?

b) v dohodkih in življenjskem standardu

Vrednost 13561 Frekvenca
1 da, zelo 1281
2 da, deloma 876
3 ne 155
4 ne vem 163

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V601A3 V6.01 ALI KATERA OD SPODAJ NAŠTETIH RAZLIK RAZDVAJA LJUDI PRI NAS V SLOVENIJI?

c) med kmeti in delavci

Vrednost 13660 Frekvenca
1 da, zelo 276
2 da, deloma 1017
3 ne 1004
4 ne vem 178

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V601A4 V6.01 ALI KATERA OD SPODAJ NAŠTETIH RAZLIK RAZDVAJA LJUDI PRI NAS V SLOVENIJI?

d) med vodilnimi in drugimi zaposlenimi

Vrednost 13759 Frekvenca
1 da, zelo 828
2 da, deloma 946
3 ne 322
4 ne vem 379

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V601A5 V6.01 ALI KATERA OD SPODAJ NAŠTETIH RAZLIK RAZDVAJA LJUDI PRI NAS V SLOVENIJI?

e) med vernimi in nevernimi ljudmi

Vrednost 13858 Frekvenca
1 da, zelo 320
2 da, deloma 739
3 ne 1155
4 ne vem 261

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V602A1 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

a) nekvalificirani delavec

Vrednost 13957 Frekvenca
1 zelo velik 7
2 velik ugled 67
3 povprečen ugled 993
4 majhen ugled 894
5 zelo majhen 374
0 ne vem 140

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A2 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

b) visokokvalificirani delavec

Vrednost 14056 Frekvenca
1 zelo velik 32
2 velik ugled 664
3 povprečen ugled 1478
4 majhen ugled 147
5 zelo majhen 14
0 ne vem 140

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A3 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

c) učitelj

Vrednost 14155 Frekvenca
1 zelo velik 132
2 velik ugled 1085
3 povprečen ugled 1054
4 majhen ugled 97
5 zelo majhen 15
0 ne vem 92

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A4 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

d) kmet

Vrednost 14254 Frekvenca
1 zelo velik 26
2 velik ugled 190
3 povprečen ugled 1145
4 majhen ugled 751
5 zelo majhen 250
0 ne vem 113

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A5 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

e) obrtnik

Vrednost 14353 Frekvenca
1 zelo velik 41
2 velik ugled 469
3 povprečen ugled 1501
4 majhen ugled 288
5 zelo majhen 29
0 ne vem 147

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A6 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

f) inženir

Vrednost 14452 Frekvenca
1 zelo velik 374
2 velik ugled 1440
3 povprečen ugled 467
4 majhen ugled 21
5 zelo majhen 4
0 ne vem 169

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A7 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

g) direktor večjega podjetja

Vrednost 14551 Frekvenca
1 zelo velik 782
2 velik ugled 1056
3 povprečen ugled 368
4 majhen ugled 48
5 zelo majhen 15
0 ne vem 206

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A8 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

h) pisarniški uslužbenec

Vrednost 14650 Frekvenca
1 zelo velik 34
2 velik ugled 296
3 povprečen ugled 1545
4 majhen ugled 384
5 zelo majhen 52
0 ne vem 164

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A9 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

i) zdravnik

Vrednost 14749 Frekvenca
1 zelo velik 1076
2 velik ugled 1110
3 povprečen ugled 194
4 majhen ugled 11
5 zelo majhen 3
0 ne vem 81

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A10 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

j) duhovnik

Vrednost 14848 Frekvenca
1 zelo velik 410
2 velik ugled 705
3 povprečen ugled 919
4 majhen ugled 170
5 zelo majhen 73
0 ne vem 198

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A11 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

k) univerzitetni profesor

Vrednost 14947 Frekvenca
1 zelo velik 842
2 velik ugled 996
3 povprečen ugled 246
4 majhen ugled 14
5 zelo majhen 3
0 ne vem 374

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A12 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

l) miličnik

Vrednost 15046 Frekvenca
1 zelo velik 77
2 velik ugled 494
3 povprečen ugled 1294
4 majhen ugled 355
5 zelo majhen 126
0 ne vem 129

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A13 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

m) oficir

Vrednost 15145 Frekvenca
1 zelo velik 136
2 velik ugled 808
3 povprečen ugled 1060
4 majhen ugled 147
5 zelo majhen 37
0 ne vem 287

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A14 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

n) poklicni politik

Vrednost 15244 Frekvenca
1 zelo velik 370
2 velik ugled 805
3 povprečen ugled 727
4 majhen ugled 94
5 zelo majhen 32
0 ne vem 447

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V603A1 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

a) nekvalificirani delavec

Vrednost 15343 Frekvenca
1 do 100 1935
2 100-150 373
3 150-200 15
4 200-300 2
5 300-400 1
6 400 in več 1
0 ne vem 148

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A2 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

b) visokokvalificirani delavec

Vrednost 15442 Frekvenca
1 do 100 149
2 100-150 1619
3 150-200 486
4 200-300 51
5 300-400 6
6 400 in več 1
0 ne vem 163

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A3 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

c) učitelj

Vrednost 15541 Frekvenca
1 do 100 164
2 100-150 1386
3 150-200 679
4 200-300 67
5 300-400 7
6 400 in več 2
0 ne vem 170

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A4 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

d) inženir

Vrednost 15640 Frekvenca
1 do 100 26
2 100-150 379
3 150-200 1182
4 200-300 581
5 300-400 82
6 400 in več 10
0 ne vem 215

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A5 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

e) direktor več jega podjetja

Vrednost 15739 Frekvenca
1 do 100 20
2 100-150 195
3 150-200 760
4 200-300 963
5 300-400 256
6 400 in več 41
0 ne vem 240

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A6 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

f) pisarniški uslužbenec

Vrednost 15838 Frekvenca
1 do 100 741
2 100-150 1244
3 150-200 272
4 200-300 24
5 300-400 2
6 400 in več 0
0 ne vem 192

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A7 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

g) zdravnik

Vrednost 15937 Frekvenca
1 do 100 9
2 100-150 124
3 150-200 700
4 200-300 1079
5 300-400 346
6 400 in več 52
0 ne vem 165

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A8 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

h) univerzitetni profesor

Vrednost 16036 Frekvenca
1 do 100 9
2 100-150 128
3 150-200 541
4 200-300 896
5 300-400 393
6 400 in več 115
0 ne vem 393

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A9 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

i) poklicni politik

Vrednost 16135 Frekvenca
1 do 100 81
2 100-150 299
3 150-200 656
4 200-300 574
5 300-400 225
6 400 in več 76
0 ne vem 564

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V604A1 V6.04 RADI BI VAS VPRAŠALI TUDI O VAŠIH PRIJATELJIH. KATERA LASTNOST ALI OKOLIŠČINA JE ZA VAS NAJPOMEMBNEJŠA PRI SKLEPANJU PRIJATELJSTVA? (možni so trije odgovori)

1. odgovor

Vrednost 16234 Frekvenca
1 staro poznanstvo, poznanstvo iz mladih let 1445
2 delamo skupaj v podjetju 246
3 soroden ali isti poklic 121
4 skladnost značajev 310
5 podobna dejavnost v prostem času 14
6 sorodstvene vezi 52
7 podobni politični pogledi 20
8 ugled v družbi 13
9 podoben materialni položaj 4
10 druge 79
11 ne vem 171

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V604A2 V6.04 RADI BI VAS VPRAŠALI TUDI O VAŠIH PRIJATELJIH. KATERA LASTNOST ALI OKOLIŠČINA JE ZA VAS NAJPOMEMBNEJŠA PRI SKLEPANJU PRIJATELJSTVA? (možni so trije odgovori)

2. odgovor

Vrednost 16333 Frekvenca
1 staro poznanstvo, poznanstvo iz mladih let 2
2 delamo skupaj v podjetju 368
3 soroden ali isti poklic 293
4 skladnost značajev 583
5 podobna dejavnost v prostem času 115
6 sorodstvene vezi 198
7 podobni politični pogledi 86
8 ugled v družbi 93
9 podoben materialni položaj 27
10 druge 0
11 ne vem 0
0 52
12 658

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V604A3 V6.04 RADI BI VAS VPRAŠALI TUDI O VAŠIH PRIJATELJIH. KATERA LASTNOST ALI OKOLIŠČINA JE ZA VAS NAJPOMEMBNEJŠA PRI SKLEPANJU PRIJATELJSTVA? (možni so trije odgovori)

3. odgovor

Vrednost 16432 Frekvenca
1 staro poznanstvo, poznanstvo iz mladih let 1
2 delamo skupaj v podjetju 0
3 soroden ali isti poklic 74
4 skladnost značajev 180
5 podobna dejavnost v prostem času 126
6 sorodstvene vezi 275
7 podobni politični pogledi 139
8 ugled v družbi 276
9 podoben materialni položaj 145
10 druge 0
11 ne vem 0
0 43
12 1216

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V605

V6.05 KAKŠNO KVALIFIKACIJO OZIROMA POKLIC IMA VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ?

Vrednost 16531 Frekvenca
1 visoka, višja 274
2 srednja 478
3 nižja izobrazba, pomožni uslužbenec 56
4 visoko kvalificirani delavec 181
5 kvalificiran delavec 317
6 polkvalificiran, priučen ali nekvalificiran 173
7 kmet, kmečka gospodinja in pomagajoči član 389
8 obrtnik 57
9 gospodinja 167
10 drugo 22
11 nimam prijatelja 361

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V606

(Če ima prijatelja) V6.06 KAKŠEN POLOŽAJ NA DELOVNEM MESTU IMA VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ?

Vrednost 16630 Frekvenca
1 ni zaposlen 629
2 ima vodilni položaj na ravni delovne organizacije 196
3 ima vodstveni položaj na ravni delovne enote v okviru delovne organizacije 287
4 nima vodilnega ali vodstvenega položaja 987
0 ne vem, težko je reči 376

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V701

V7.01 ALI GLEDATE TELEVIZIJO? (če da) KAKO POGOSTO?

Vrednost 16729 Frekvenca
1 nikoli redkeje kot enkrat na mesec 801
2 nekajkrat na mesec 301
3 vsaj enkrat na teden 406
4 skoraj vsak dan 795
0 ne vem, težko je reči 172

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V702

V7.02 ALI GLEDATE RAZEN SPOREDA DOMAČE TELEVIZIJE TUDI SPOREDE DRUGIH TELEVIZIJSKIH POSTAJ? (Če da) KATERIH IN KAKO POGOSTO?

Vrednost 16828 Frekvenca
1 redno avstrijske 37
2 pogosto avstrijske 29
3 včasih avstrijske 212
4 redno italijanske 22
5 pogosto italijanske 31
6 včasih italijanske 110
7 redno obeh 15
8 pogosto obeh 5
9 včasih obeh 31
10 gledam le domačo TV 1179
11 ne gledam TV 804

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V703

V7.03 VERJETNO ŽE VESTE, DA JE RTV LJUBLJANA UVEDLA SLOVENSKI TELEVIZIJSKI DNEVNIK. SE VAM ZDI, DA JE BILO TO POTREBNO ALI NE?

Vrednost 16927 Frekvenca
1 da, bilo je potrebno 1692
2 je popolnoma vseeno 125
3 ne, ni bilo potrebno 99
0 ne vem 559

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V704

V7.04 ALI MISLITE, DA MORA PRI NAS ČLOVEK, ČE ŽELI BITI DOBRO INFORMIRAN, POSLUŠATI TUJE POSTAJE IN BRATI TUJE ČASOPISE?

Vrednost 17026 Frekvenca
1 da 797
2 kakor kdaj, včasih že 664
3 ne 745
0 ne vem, premalo poznam 269

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V705

V7.05 ALI POSLUŠATE RADIO (Če da) KAKO POGOSTO?

Vrednost 17125 Frekvenca
1 nikoli redkeje kot enkrat na mesec 128
2 nekajkrat na mesec 86
3 vsaj enkrat na teden 296
4 skoraj vsak dan 1900
5 ne vem, težko je reči 65

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V706A1 V7.06 ALI REDNO BERETE?

A1 - Delo

Vrednost 17224 Frekvenca
3 (izbere) 831
1 (ne izbere) 6
8 ne teh, druge 1327
9 ne berem časnikov 311

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V706A2 V7.06 ALI REDNO BERETE?

A2 - Večer, Ljubljanski dnevnik

Vrednost 17323 Frekvenca
3 (izbere) 775
1 (ne izbere) 6
8 ne teh, druge 1383
9 ne berem časnikov 311

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V706A3 V7.06 ALI REDNO BERETE?

A3 - lokalni tovarniški časopis

Vrednost 17422 Frekvenca
3 (izbere) 396
1 (ne izbere) 6
8 ne teh, druge 1762
9 ne berem časnikov 311

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V706A4 V7.06 ALI REDNO BERETE?

A4 - Družino, Ognjošče

Vrednost 17521 Frekvenca
3 (izbere) 410
1 (ne izbere) 5
8 ne teh, druge 1749
9 ne berem časnikov 311

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V706A5 V7.06 ALI REDNO BERETE?

A5 - Nedeljski dnevnik

Vrednost 17620 Frekvenca
3 (izbere) 720
1 (ne izbere) 9
8 ne teh, druge 1435
9 ne berem časnikov 311

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V706A6 V7.06 ALI REDNO BERETE?

A6 - Kmečki glas

Vrednost 17719 Frekvenca
3 (izbere) 344
1 (ne izbere) 15
8 ne teh, druge 1805
9 ne berem časnikov 311

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V706A7 V7.06 ALI REDNO BERETE?

A7 - TT

Vrednost 17818 Frekvenca
3 (izbere) 537
1 (ne izbere) 9
8 ne teh, druge 1618
9 ne berem časnikov 311

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V707A V7.07 BI LAHKO POVEDALI,KAKŠNE ČASNIKE, REVIJE IN KNJIGE BERETE IN V KATERIH JEZIKIH?

A. časopise informativne vsebine

Vrednost 17917 Frekvenca
1 le v slovenščini 1654
2 v drugih jugoslovanskih jezikih 28
3 v slovenskem in drugih jugoslovanskih jezikih 212
4 v tujih jezikih 13
5 v slovenskem in tujih jezikih 59
6 v drugih jugoslovanskih in tujih jezikih 4
7 v vseh jezikih 39
0 ne berem 466

Vrednosti spremenljivk od 1 do 7

V707B V7.07 BI LAHKO POVEDALI,KAKŠNE ČASNIKE, REVIJE IN KNJIGE BERETE IN V KATERIH JEZIKIH?

B. družinske, Športne in zabavne časopise in revije

Vrednost 18016 Frekvenca
1 le v slovenščini 910
2 v drugih jugoslovanskih jezikih 106
3 v slovenskem in drugih jugoslovanskih jezikih 214
4 v tujih jezikih 34
5 v slovenskem in tujih jezikih 55
6 v drugih jugoslovanskih in tujih jezikih 5
7 v vseh jezikih 35
0 ne berem 1116

Vrednosti spremenljivk od 1 do 7

V707C V7.07 BI LAHKO POVEDALI,KAKŠNE ČASNIKE, REVIJE IN KNJIGE BERETE IN V KATERIH JEZIKIH?

C. strokovni tisk in strokovne knjige

Vrednost 18115 Frekvenca
1 le v slovenščini 524
2 v drugih jugoslovanskih jezikih 48
3 v slovenskem in drugih jugoslovanskih jezikih 113
4 v tujih jezikih 35
5 v slovenskem in tujih jezikih 51
6 v drugih jugoslovanskih in tujih jezikih 2
7 v vseh jezikih 46
0 ne berem 1656

Vrednosti spremenljivk od 1 do 7

V707D V7.07 BI LAHKO POVEDALI,KAKŠNE ČASNIKE, REVIJE IN KNJIGE BERETE IN V KATERIH JEZIKIH?

D. kriminalke,romane v nadaljevanjih, stripe v knjigah, ipd.

Vrednost 18214 Frekvenca
1 le v slovenščini 377
2 v drugih jugoslovanskih jezikih 70
3 v slovenskem in drugih jugoslovanskih jezikih 101
4 v tujih jezikih 27
5 v slovenskem in tujih jezikih 12
6 v drugih jugoslovanskih in tujih jezikih 2
7 v vseh jezikih 10
0 ne berem 1876

Vrednosti spremenljivk od 1 do 7

V707E V7.07 BI LAHKO POVEDALI,KAKŠNE ČASNIKE, REVIJE IN KNJIGE BERETE IN V KATERIH JEZIKIH?

E. romane, klasike, novele

Vrednost 18313 Frekvenca
1 le v slovenščini 953
2 v drugih jugoslovanskih jezikih 29
3 v slovenskem in drugih jugoslovanskih jezikih 96
4 v tujih jezikih 21
5 v slovenskem in tujih jezikih 60
6 v drugih jugoslovanskih in tujih jezikih 3
7 v vseh jezikih 21
0 ne berem 1292

Vrednosti spremenljivk od 1 do 7

V708

V7.08 ALI NAŠA DRUŽBA DOVOLJ SKRBI ZA BORCE NOB ALI NE?

Vrednost 18412 Frekvenca
1 za vse je dovolj poskrbljeno 354
2 za večino je dobro poskrbljeno 632
3 samo za nekatere je dobro poskrbljeno 1074
4 še preveč skrbi 80
0 ne vem 335

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V709

V7.09 IN KAKO NAJVEČKRAT IZVESTE ZA NAJPOMEMBNEJŠE DOGODKE, KI VAS ZANIMAJO?

Vrednost 18511 Frekvenca
1 v družini in v razgovorih z znanci in prijatelji 314
2 iz časopisov in revij 394
3 po radiu 1131
4 po televiziji 535
5 na sestankih in predavanjih 5
6 uradno, v službi 32
7 na kakšen drug način 3
0 neopredeljen 61

Vrednosti spremenljivk od 1 do 7

V802A1 V8.02 ZNANO JE, DA CERKEV POSEGA S SVOJIM DELOVANJEM IN NAUKOM NA RAZLIČNA PODROČJA ŽIVLJENJA. KAKO NAJ BI PO VAŠEM MNENJU DELOVALA CERKEV V NAŠI DRUŽBI? (možni so štirje odgovori)

1. odgovor

Vrednost 18610 Frekvenca
1 uči in širi naj verski pouk in skrbi za verske obrede 1338
2 skrbi naj za moralni pouk in moralno obnašanje vernikov 419
3 svoja stališča in kritiko družbenih dogajanj naj bi usklajevala s socialističnimi načeli 186
4 v celoti in brez pridržkov naj bi podpirala stališča in ukrepe oblasti 38
5 zavzemala naj bi stali}ča do družbenih in političnih vprašanj po lastni presoji ne glede na to, kaj o tem sodi oblast 13
6 organizirala naj bi posebne cerkvene dobrodelne, vzgojno varstvene ipd. ustanove in dejavnosti 14
7 organizirala naj bi posebne verske, kulturne, zabavne, športne organizacije in dejavnosti 4
8 organizirala naj bi posebne katološke politične organizacije 0
9 preprečevati ali vsaj ovirati bi bilo treba vsako njeno dejavnost 17
10 za njeno delovanje ne bi smelo biti nobenih omejitev 38
11 ne zanima me, vseeno mi je 230
12 ne vem, premalo poznam 178

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V802A2 V8.02 ZNANO JE, DA CERKEV POSEGA S SVOJIM DELOVANJEM IN NAUKOM NA RAZLIČNA PODROČJA ŽIVLJENJA. KAKO NAJ BI PO VAŠEM MNENJU DELOVALA CERKEV V NAŠI DRUŽBI? (možni so štirje odgovori)

2. odgovor

Vrednost 1879 Frekvenca
1 uči in širi naj verski pouk in skrbi za verske obrede 4
2 skrbi naj za moralni pouk in moralno obnašanje vernikov 1019
3 svoja stališča in kritiko družbenih dogajanj naj bi usklajevala s socialističnimi načeli 288
4 v celoti in brez pridržkov naj bi podpirala stališča in ukrepe oblasti 174
5 zavzemala naj bi stali}ča do družbenih in političnih vprašanj po lastni presoji ne glede na to, kaj o tem sodi oblast 55
6 organizirala naj bi posebne cerkvene dobrodelne, vzgojno varstvene ipd. ustanove in dejavnosti 61
7 organizirala naj bi posebne verske, kulturne, zabavne, športne organizacije in dejavnosti 26
8 organizirala naj bi posebne katološke politične organizacije 7
9 preprečevati ali vsaj ovirati bi bilo treba vsako njeno dejavnost 9
10 za njeno delovanje ne bi smelo biti nobenih omejitev 22
11 ne zanima me, vseeno mi je 0
12 ne vem, premalo poznam 0
13 810

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V802A3 V8.02 ZNANO JE, DA CERKEV POSEGA S SVOJIM DELOVANJEM IN NAUKOM NA RAZLIČNA PODROČJA ŽIVLJENJA. KAKO NAJ BI PO VAŠEM MNENJU DELOVALA CERKEV V NAŠI DRUŽBI? (možni so štirje odgovori)

3. odgovor

Vrednost 1888 Frekvenca
1 uči in širi naj verski pouk in skrbi za verske obrede 0
2 skrbi naj za moralni pouk in moralno obnašanje vernikov 1
3 svoja stališča in kritiko družbenih dogajanj naj bi usklajevala s socialističnimi načeli 355
4 v celoti in brez pridržkov naj bi podpirala stališča in ukrepe oblasti 273
5 zavzemala naj bi stali}ča do družbenih in političnih vprašanj po lastni presoji ne glede na to, kaj o tem sodi oblast 94
6 organizirala naj bi posebne cerkvene dobrodelne, vzgojno varstvene ipd. ustanove in dejavnosti 153
7 organizirala naj bi posebne verske, kulturne, zabavne, športne organizacije in dejavnosti 70
8 organizirala naj bi posebne katološke politične organizacije 18
9 preprečevati ali vsaj ovirati bi bilo treba vsako njeno dejavnost 19
10 za njeno delovanje ne bi smelo biti nobenih omejitev 69
11 ne zanima me, vseeno mi je 0
12 ne vem, premalo poznam 0
13 1423

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V802A4 V8.02 ZNANO JE, DA CERKEV POSEGA S SVOJIM DELOVANJEM IN NAUKOM NA RAZLIČNA PODROČJA ŽIVLJENJA. KAKO NAJ BI PO VAŠEM MNENJU DELOVALA CERKEV V NAŠI DRUŽBI? (možni so štirje odgovori)

4. odgovor

Vrednost 1897 Frekvenca
1 uči in širi naj verski pouk in skrbi za verske obrede 1
2 skrbi naj za moralni pouk in moralno obnašanje vernikov 0
3 svoja stališča in kritiko družbenih dogajanj naj bi usklajevala s socialističnimi načeli 2
4 v celoti in brez pridržkov naj bi podpirala stališča in ukrepe oblasti 171
5 zavzemala naj bi stali}ča do družbenih in političnih vprašanj po lastni presoji ne glede na to, kaj o tem sodi oblast 36
6 organizirala naj bi posebne cerkvene dobrodelne, vzgojno varstvene ipd. ustanove in dejavnosti 81
7 organizirala naj bi posebne verske, kulturne, zabavne, športne organizacije in dejavnosti 69
8 organizirala naj bi posebne katološke politične organizacije 27
9 preprečevati ali vsaj ovirati bi bilo treba vsako njeno dejavnost 30
10 za njeno delovanje ne bi smelo biti nobenih omejitev 115
11 ne zanima me, vseeno mi je 0
12 ne vem, premalo poznam 0
13 1943

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V803

V8.03 KRVODAJALSTVO JE POMEMBNO ČLOVEŠKO DEJANJE, KI REŠUJE ŽIVLJENJA. ALI BI TUDI VI DAROVALI KRI?

Vrednost 1906 Frekvenca
1 da, sem jo že in jo še bom 715
2 da, sem jo že, a je ne bom več 127
3 daroval bi jo 1217
4 ne bi jo daroval 200
0 ne morem se odločiti 216

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V804

V8.04 KAJ SODITE O DANAŠNJI MLADINI? ALI JE BOLJŠA ALI SLABŠA KOT PREJŠNJE GENERACIJE?

Vrednost 1915 Frekvenca
1 boljša kot prej 325
2 ni sprememb 700
3 slabša kot prej 1283
0 ne vem 167

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V805

V8.05 KAJ PA MENITE O PRESAJANJU ČLOVEŠKEGA SRCA IN DRUGIH ORGANOV? ALI BI PRISTALI, DA BI PO VAŠI SMRTI VAŠE SRCE PRESADILI DRUGEMU ČLOVEKU, ČE BI MU S TEM REŠILI ŽIVLJENJE?

Vrednost 1924 Frekvenca
1 da 1976
2 ne 208
0 ne morem se odločiti 291

Vrednosti spremenljivk od 1 do 2

V901

V9.01 ALI IMATE KAKO POSEBNO ŽELJO, PREDLOG ALI KRITIKO, KI BI JO NAŠ CENTER LAHKO SPOROČIL IZVRŠNEMU SVETU (SLOVENSKI VLADI)?

Vrednost 1933 Frekvenca
1 razlike med ljudmi 61
2 gospodarstvo in gospodarjenje 73
3 vloga strokovnjakov 7
4 življenjski standard, stanovanja 95
5 brezposelnost 60
6 kmetijstvo 208
7 pokojnine in socialno varstvo 178
8 šolstvo in zdravstvo 64
9 odgovornost in kontrola 37
10 odnosi med federacijo in republiko 29
11 drugo 203
12 b. o. 1460

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V902

V9.02 CENTER ZA RAZISKOVANJE JAVNEGA MNANJA NAMERAVA TUDI V PRIHODNJE RAZISKOVATI STALIŠČA LJUDI O POSAMEZNIH VPRAŠANJIH. REZULTATI NAJ BI SLUŽILI KOT OSNOVA ZA ODLOČANJE. ALI SE VAM ZDI, DA SO TAKŠNE RAZISKAVE LAHKO KORISTNE ALI NE?

Vrednost 1942 Frekvenca
1 koristne in jih je treba podpirati 2057
2 nekoristne, so le zapravljanje časa in denarja 49
3 kakor kdaj 176
0 ne ve 193

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V903

V9.03 ČE BI SE CENTER ŠE V PRIHODNJE OBRNIL NA VAS S PODOBNO ANKETO - BI SODELOVALI Z NAMI ALI NE?

Vrednost 1951 Frekvenca
1 da 2224
2 ne 108
0 ne ve 143

Vrednosti spremenljivk od 1 do 2

Gradiva o izvedbi raziskave

  1. Toš, Niko (1968). Slovensko javno mnenje 68 [vprašalnik].

Rezultati raziskave

  1. Blejec, Marjan (1969-1970). POROČILA iz raziskave Slovensko javno mnenje 69: Načrti in analiza vzorcev za ankete "Slovensko javno mnenje" SJM68, SJM69 in SJM70.

Povezane objave

  1. Toš, Niko; Zajc, Drago (1968). Poročila iz raziskave Slovensko javno mnenje 68; zvezek 1.
  2. Klinar, Peter; Čuk-Kranjc, Ana; Škerjanc, Janez; Goričar, Jože; Kejžar, Leopold (1968). Poročila iz raziskave Slovensko javno mnenje 68; zvezek 4/5.
  3. Šetinc, Franc; Zajc, Drago (1968). Poročila iz raziskave Slovensko javno mnenje 68; zvezek 6/7.
  4. Roter, Zdenko (1968). Poročila iz raziskave Slovensko javno mnenje 68; zvezek 8.
  5. Roter, Zdenko; Klinar, Peter; Toš, Niko; Benko, Vladimir; Lah, Avguštin; Mesec, Blaž; Markič, Boštjan (1968). Poročila iz raziskave Slovensko javno mnenje 68; zvezek 9/10.
  6. Toš, Niko (1997). Vrednote v prehodu I. Slovensko javno mnenje 1968-1990.
  7. Toš, N. (1999). VREDNOTE v prehodu II. Slovensko javno mnenje 1990-1998.
  8. Toš, N. (2004). VREDNOTE v prehodu III. Slovensko javno mnenje 1999-2003.

Dostop do podatkov in dokumentacije - Nesstar


POGOJI UPORABE:

Licenca Creative Commons Priznanje avtorstva

STATUS RAZISKAVE

4 - Polni opis raziskave in kodirna knjiga spremenljivk s polnim besedilom vprašanj.

KATEGORIJA RAZISKAVE

9 - najvišji rang, primerjalne ali kontinuirane raziskave, pomembne populacije, metodološko ustrezne

  Kako citiram to RAZISKAVO?

Toš, N. (1999). Slovensko javno mnenje 1968 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP - IDNo: SJM68. https://doi.org/10.17898/ADP_SJM68_V1

COBISS.SI
Cobiss tip: 2.20
Datum prve podatkovne objave: 1999

SORODNE RAZISKAVE

CESTE94 - Slovensko javno mnenje 1994/3: Raziskava o avtocestah v Sloveniji

ISSPSJ89 - ISSP85/91: Vloga države, Slovenija, 1989: Izbor iz ankete Slovensko javno mnenje, 1989; Stališča o ustavnih spremembah

POV_18 - Prostorske in okoljske vrednote 2004_2018

SJM - Slovensko javno mnenje: Opis serije

SJM162 - Slovensko javno mnenje 2016/2: Evropska družboslovna raziskava

SJM161 - Slovensko javno mnenje 2016/1: Raziskava o odnosu delo-družina, Stališča Slovencev o družinski problematiki in potrebah družin, Stališča o izbranih vidikih zdravja in zdravstva, Ogledalo javnega mnenja

SJM15 - Slovensko javno mnenje 2015: Mednarodna raziskava Stališča o delu (ISSP 2015), Mednarodna raziskava Stališča o vlogi države (ISSP 2016), Ogledalo javnega mnenja in raziskava Stališča o varnosti

SJM14 - Slovensko javno mnenje 2014: Evropska družboslovna raziskava

SJM13 - Slovensko javno mnenje 2013: Mednarodna raziskava Nacionalna identiteta, mednarodna raziskava Razumevanje vloge državljana in Ogledalo javnega mnenja

SJM122 - Slovensko javno mnenje 2012/2: Evropska družboslovna raziskava

SJM121 - Slovensko javno mnenje 2012/1: Raziskava o nacionalni in mednarodni varnosti, Mednarodna raziskava o družini in spreminjanju spolnih vlog IV., Primerjalna raziskava volilnih sistemov CSES V. in Longitudinalni program SJM 2012

SJM112 - Slovensko javno mnenje 2011/2: Svetovna raziskava vrednot in Ogledalo javnega mnenja

SJM111 - Slovensko javno mnenje 2011/1: Mednarodna raziskava o okolju (ISSP 2010), zdravju in zdravstvenem varstvu (ISSP 2011), o odnosu delo-družina in psihičnem nasilju na delovnem mestu

SJM10 - Slovensko javno mnenje 2010: Evropska družboslovna raziskava

SJM092 - Slovensko javno mnenje 2009/2: Raziskava o nacionalni in mednarodni varnosti

SJM091 - Slovensko javno mnenje 2009/1: Mednarodna raziskava: religija (ISSP 2008) in družbene neenakosti (ISSP 2009)

SJM082 - Slovensko javno mnenje 2008/2: Evropska družboslovna raziskava

SJM081 - Slovensko javno mnenje 2008/1: Evropska raziskava vrednot

SJM07 - Slovensko javno mnenje 2007: Raziskava o nacionalni in mednarodni varnosti; vojaški poklici

SJM062 - Slovensko javno mnenje 2006/2: Mednarodni raziskavi: Vloga države (ISSP 2006); Prosti čas in šport (ISSP 2007)

SJM061 - Slovensko javno mnenje 2006/1: Evropska družboslovna raziskava

SJM053 - Slovensko javno mnenje 2005/3+4: Svetovna raziskava vrednot; Stališča o reformah

SJM052 - Slovensko javno mnenje 2005/2: Nacionalna in mednarodna varnost (CRP Znanje za varnost in mir) in Mednarodna povolilna raziskava

SJM051 - Slovensko javno mnenje 2005/1: Mednarodna raziskava Stališča o delu

SJM042 - Slovensko javno mnenje 2004/2: Evropska družboslovna raziskava

SJM041 - Slovensko javno mnenje 2004/1: Evropska volilna raziskava - EES

SJM034 - Slovensko javno mnenje 2003/4: Razumevanje vloge državljana / Mednarodna raziskava ISSP

SJM033 - Slovensko javno mnenje 2003/3: Nacionalna in mednarodna varnost; vojaški poklic

SJM032 - Slovensko javno mnenje 2003/2: Mednarodna raziskava o družini in narodni identiteti in Stališča o lokalni demokraciji

SJM031 - Slovensko javno mnenje 2003/1

SJM022 - Slovensko javno mnenje 2002/2: Evropska družboslovna anketa

SJM021 - Slovensko javno mnenje 2002/1: Stališča Slovencev o pridruževanju Evropski Uniji in NATO

SJM013 - Slovensko javno mnenje 2001/3: Raziskava o zdravju in zdravstvu IV. in Raziskava o obrambi in varnosti

SJM012 - Slovensko javno mnenje 2001/2: Slovensko javno mnenje in Mednarodna raziskava Procesi demokratizacije v srednji in vzhodni Evropi

SJM011 - Slovensko javno mnenje 2001/1: Stališča Slovencev o pridruževanju Evropski Uniji in Mednarodna raziskava o delovnih aktivnostih

SJM002 - Slovensko javno mnenje 2000/2: Raziskava o okolju in raziskava o medčloveških stikih (ISSP)

SJM001 - Slovensko javno mnenje 2000/1

SJM994 - Slovensko javno mnenje 1999/4: Stališča o pridruževanju Evropski Uniji

SJM993 - Slovensko javno mnenje 1999/3: Evropska raziskava vrednot

SJM992 - Slovensko javno mnenje 1999/2: Stališča o zdravju in zdravstvu III in Mednarodna raziskava o kakovosti življenja

SJM991 - Slovensko javno mnenje 1999/1: Demokratizacija v vzhodno-evropskih državah (mednarodna raziskava) in Nacionalna varnost

SJM982 - Slovensko javno mnenje 1998/2 in razumevanje preteklosti II

SJM981 - Slovensko javno mnenje 1998/1: Mednarodna raziskava o neenakosti in religiji

SJM973 - Slovensko javno mnenje 1997/3: Mednarodna raziskava Stališča o delu in ekološka sondaža

SJM972 - Slovensko javno mnenje 1997/2: Mednarodna raziskava o veri in odnosu do cerkve

SJM971 - Slovensko javno mnenje 1997/1: Stališča Slovencev o pridruževanju Evropski Uniji

SJM962 - Slovensko javno mnenje 1996/2: Stališča o zdravju in zdravstvu, športne aktivnosti in stališča o športu in mednarodna raziskava volilnih sistemov

SJM961 - Slovensko javno mnenje 1996/1 in mednarodna raziskava volilnih sistemov

SJM954 - Slovensko javno mnenje 1995/4: Mednarodna raziskava razumevanje vloge države in socialno politične orientacije

SJM953 - Slovensko javno mnenje 1995/3: Razumevanje preteklosti in mednarodna raziskava volilnih sistemov

SJM952 - Slovensko javno mnenje 1995/2: Mednarodna raziskava vrednot

SJM951 - Slovensko javno mnenje 1995/1: Stališča o znanosti in tehnologiji

SJM945 - Slovensko javno mnenje 1994/5: Nacionalna varnost in mednarodni odnosi

SJM944 - Slovensko javno mnenje 1994/4: Mednarodna raziskava narodne identitete

SJM942 - Slovensko javno mnenje 1994/2: Slovensko javno mnenje in slovensko-avstrijska raziskava vrednot

SJM941 - Slovensko javno mnenje 1994/1: Razvojne vrednote in prostor in stališča o zdravju in zdravstvu

SJM932 - Slovensko javno mnenje 1993/2: Mednarodna raziskava o okolju in družini

SJM931 - Slovensko javno mnenje 1993/1

SJM923 - Slovensko javno mnenje 1992/3: Procesi demokratizacije

SJM922 - Slovensko javno mnenje 1992/2: Mednarodna raziskava o neenakosti in socialno-ekonomskih orientacijah

SJM921 - Slovensko javno mnenje 1992/1: Mednarodna raziskava vrednot

SJM912 - Slovensko javno mnenje 1991/2: Slovenska družba na prehodu v demokracijo in mednarodna raziskava o vernosti in cerkvi

SJM911 - Slovensko javno mnenje SJM 1991/1: Demokratizacija v Vzhodnoevropskih državah

SJM903 - Slovensko javno mnenje 1990/3: Raziskava stališč o nacionalni varnosti ter o vprašanjih energetike in ekologije

SJM90 - Slovensko javno mnenje 1990

SJM88 - Slovensko javno mnenje 1988

SJM87 - Slovensko javno mnenje 1987

SJM86 - Slovensko javno mnenje 1986

SJM84 - Slovensko javno mnenje 1984

SJM83 - Slovensko javno mnenje 1983

SJM82 - Slovensko javno mnenje 1981/82

SJM80 - Slovensko javno mnenje 1980

SJM78 - Slovensko javno mnenje 1978

SJM76 - Slovensko javno mnenje 1975/76

SJM73 - Slovensko javno mnenje 1973

SJM72 - Slovensko javno mnenje 1972

SJM71 - Slovensko javno mnenje 1970/71

SJM69 - Slovensko javno mnenje 1969

SJMPB_98 - Slovensko javno mnenje, 1990-1998: Ponovljena vprašanja iz sklopa Politbarometer

SJMUST90 - Slovensko javno mnenje 1990/2: Stališča Slovencev ob novi ustavi

SJMUST89 - Slovensko javno mnenje, 1989: Stališča o ustavnih dopolnilih

SJMUST88 - Slovensko javno mnenje 1988: Stališča o ustavnih spremembah

SLOAVS94 - Slovensko-avstrijska raziskava vrednot, 1994

 AKTIVNOSTI ADP
14. november 2019 | Univerzitetna knjižnica Maribor

Konferenca: Odprti raziskovalni podatki v Sloveniji

3. april 2019 | Fakulteta za družbene vede, Ljubljana

Delavnica ADP: Iskanje in uporaba raziskovalnih podatkov s področja družboslovja

 KONFERENCE IN DOGODKI
18. oktober 2019 | Bled, Slovenija

Sociološko srečanje: znanost in družbe prihodnosti

23. oktober 2019 | Helsinki, Finska

14. plenarno srečanje RDA: Data Makes the Difference

UNI-FDVCESSDA coretrust_logo RDA_Node
ADP je del Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede. Sredstva za delovanje ADP je zagotovil ARRS v okviru infrastrukturnega programa "Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani." ADP je član združenja evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA. © ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2017 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si