ARHIV DRUŽBOSLOVNIH PODATKOV

ADP prejeto gradivo pregleda z vidika celovitosti, identifikacije in anonimizacije podatkov. Po potrebi odstrani ali prilagodi spremenljivke, ki predstavljajo identifikatoje (npr. telefonska številka, ime in priimek, občina, kraj, letnica rojstva, delovno mesto, itd.). Sledi čiščenje podatkov, kar vključuje predvsem ustrezno dokumentiranje manjkajočih vrednosti, preverjanje frekvenc, preverjanje in dodajanje label (oznak), rekodiranje. Pri tem uporabljamo orodji SPSS in Nesstar Publisher.

Po pregledu in morebitnih dopolnitvah dobi avtor končno verzijo Opisa raziskave še enkrat v pregled in po potrebi doda kakšne pripombe ter potrdi pravilnost zapisa.

Pri hranjenju gradiva raziskav ADP sledi predvsem dvema usmeritvama: shranjevanje gradiva na način, da se prepreči uničenje ter da se omogoči dolgotrajna uporaba. V ta namen vsaki raziskavi kot celoti paketa podatkovnih in spremljajočih gradiv, dodelimo enkratno identifikacijsko številko. Vsa gradiva raziskave so zabeležena v naši interni bazi gradiv, v predani obliki, ter v prilagojenih verzijah namenjenih dolgotrajnemu shranjevanju ter verzijah, namenjenih uporabnikom. Gradiva hranimo v več kopijah. Opis raziskave je končni dokument, ki zagotavlja celovitost paketa gradiv in njihovo razumljivost za nadaljnjo uporabo. Več o našem postopku priprave arhivskih in distribucijskih gradiv si lahko preberete v naši Politiki digitalne hrambe.

Pripravljeno gradivo objavimo v Katalogu ADP na spletni strani in pregledovalniku Nesstar (če raziskava vsebuje tudi podatkovne datoteke za analizo). Dostopno gradivo, ki je namenjeno uporabnikom, se hrani ločeno od arhivskega. Vsem uporabnikom so prosto dostopna nepodatkovna gradiva, kot so opis raziskave in spremljajoči dokumenti za razumevanje vsebine raziskave in dokumenti za razumevanje vsebine podatkov. Ta gradiva so na voljo za pregledovanje in snemanje na spletu. Dostop do podatkovnih gradiv z namenom nadaljnje uporabe v izobraževalne in raziskovalne namene omogočamo uporabnikom, ki se predhodno registrirajo.

Objavljena gradiva se nato vpišejo v katalog COBISS, raziskave, ki jim ADP določi kategorijo 7, 8 ali 9 pa štejejo kot znanstvena objava po merilih ARRS.