Datum objave: 08. 04. 2017 Datum zadnjega pregleda: 08. 04. 2017
Dolgotrajno shranjevanje podatkov zahteva dodatne napore in stroške za pripravo v obliki, ki omogoča njihovo nadaljnjo uporabo. Ti so upravičeni ob prihranku, ki ga predstavlja večkratna uporaba podatkov.
Merila, ki jih pri tem upoštevamo so:
Odločilnega pomena v fazi sprejema so:
Prejeta gradiva v ADP pregledamo in raziskavo glede na pomembnost uvrstimo v ustrezno kategorijo. Raziskave, ki so po pomembnosti uvrščene v kategorije 7., 8., in 9., se avtomatsko uvrstijo v zbirko ADP. Raziskave, ki so nižje kategorizirane, pa se lahko uvrstijo glede na izjemno zanimivost zaradi enkratnosti in dopolnjevanja praznin v obstoječi zbirki.
Raziskave, umeščene v kategorije 7, 8 ali 9, štejejo kot znanstvena objava po merilih ARRS, in sicer kot H. Zaključena znanstvena zbirka podatkov ali korpus (2.20) s seznama agencije (BIBLIO-D), 30 točk.
1.) Kontinuiranost raziskovanja
Raziskave, ki so del serij raziskav, so praviloma bolje ocenjene kot samostojna ad-hoc raziskovanja. To so v večini primerov raziskovanja, ki so del raziskovalne tradicije, npr. seriji raziskav Slovensko javno mnenje ali Politbarometer.
2.) Primerljivost raziskovanja
Raziskave, ki omogočajo medčasovne ali geografske primerjave, so praviloma bolje ocenjene. Med njih spadajo tudi raziskave, ki so del mednarodnega raziskovanja, kot je npr. ISSP, Evropska družboslovna raziskava, raziskovanje Eurostata oziroma raziskave, ki vsebujejo podatke drugih držav.
3.) Kakovostno vzorčenje in ustrezna populacija
Raziskave, pri katerih se uporablja vzorčenje, ki omogoča metodološko ustreznejše posploševanje na populacijo, so praviloma bolje ocenjene. Pokritje celotne populacije ali večstopenjsko slučajno stratificirano vzorčenje s Centralnim registrom prebivalstva kot vzorčnim okvirom se pojmuje kot ustreznejše vzorčenje od slučajnega vzorčenja s telefonskim imenikom kot vzorčnim okvirjem ter neslučajnimi vzorci, kot so kvotni ali priložnostni vzorci (pri npr. spletnem zbiranju podatkov). Raziskave, ki so omejene na manj splošno populacijo, imajo praviloma nižjo oceno.
4.) Velikost podatkovne baze
Obsežnejše raziskave, ki zajemajo več enot (1000 ali več) in spremenljivk (200 in več), so praviloma ocenjene bolje, kot raziskave, pri katerih je velikost podatkovne baze manjša.
5.) Geografska pokritost
Raziskave, ki pokrivajo manjša območja določene države (kraj, mesto ali statistično regijo), so praviloma slabše ocenjene, kot raziskave, ki geografsko pokrivajo večje območje (celotno državo ali celo več držav).
6.) Vsebina raziskave
Raziskava, ki s svojo vsebino zapolnjuje raziskovalno praznino, je lahko višje ocenjena. In sicer kljub temu, da v popolnosti ne izpolnjuje vseh ostalih kriterijev. Praviloma pa so višje ocenjene raziskave, katerih vsebina pokriva širše področje raziskovanja in omogoča uporabo pri večjem številu praktičnih problemov.
7.) Drugi metodološki kriteriji
Poleg navedenih obstajajo tudi drugi metodološki kriteriji, kot so metodološko ustrezen vprašalnik, kakovostno zbiranje podatkov ali dovolj visoka stopnja odgovora glede na metodo zbiranja podatkov. V primeru, da določenim metodološkim kriterijem ni zadoščeno v celoti, je lahko ocena raziskave nižja.
8.) Ustreznost in kakovost gradiv raziskave
Izpopolnjenost dokumentacije raziskave je osnoven kriterij za sprejem raziskave v arhiv. V primeru, da je osnovnim kriterijem zadoščeno, vendar še vseeno pri objavi raziskave obstajajo manjše pomanjkljivosti pri gradivih, se lahko raziskavo oceni z nižjo oceno. Popolna dokumentacija vsebuje gradiva, ki celostno dopolnjujejo podatkovno zbirko in s tem omogočajo kakovostno rabo sekundarnih podatkov.
Kako citiram to stran?
Arhiv družboslovnih podatkov. LETO. Merila za sprejem raziskav. Dostopano prek: http://adp.fdv.uni-lj.si/deli/merila/ (DD. mesec leto).
AKTUALNI DOGODKI
14. marec 2024
Predstavitev novega učbenika: Odprta učna gradiva z uporabo odprtih raziskovalnih podatkov
NOVICE
Raziskave o Covid-19 iz kataloga CESSDA vključene v Podatkovni portal COVID-19
Projekt SPOZNAJ
V ADP HRANIMO TUDI
Seksualno delo v Sloveniji, 2020, Sistematični pregled literature o poklicnih tveganjih, MI
Informacijska zasebnost na internetu, 2022: Fokusne skupine
Nacionalna evidenca funkcionalno razvrednotenih območij v Sloveniji, 2023
Predstavitev novega učbenika: Odprta učna gradiva z uporabo odprtih raziskovalnih podatkov
Spletni seminar: Projekt EOSC Future o podnebno nevtralnih in pametnih mestih
Razpis za raziskovalce na področju blaginje otrok in mladine: Transnational Access Visits