Merila za sprejem raziskav

Datum objave: 08. 04. 2017   Datum zadnjega pregleda: 08. 04. 2017

 

Dolgotrajno shranjevanje podatkov zahteva dodatne napore in stroške za pripravo v obliki, ki omogoča njihovo nadaljnjo uporabo. Ti so upravičeni ob prihranku, ki ga predstavlja večkratna uporaba podatkov.

 

Merila, ki jih pri tem upoštevamo so:

  • vsebinsko bogastvo podatkov v smislu ustreznosti konceptualizacije in tematskega dopolnjevanja zbirke ADP,
  • izpopolnjenost uporabljenih metod, celovitost in ustreznost podatkov in dokumentacije za nadaljnje analize,
  • dajalec avtorsko razpolaga s podatki in je pripravljen podatke izročiti arhivu za razširjanje.

 

Odločilnega pomena v fazi sprejema so:

  • vsebinski nabor in število spremenljivk, celovitost podatkov, večje število spremenljivk, kakovost metodologije;
  • vključevanje v serije, mednarodna primerljivost, povezljivost podatkov in obstoj harmoniziranih standardnih demografskih spremenljivk;
  • za kvalitativne podatke dodatno še poglobljenost in izčrpnost intervjujev.

Prejeta gradiva v ADP pregledamo in raziskavo glede na pomembnost uvrstimo v ustrezno kategorijo. Raziskave, ki so po pomembnosti uvrščene v kategorije 7., 8., in 9., se avtomatsko uvrstijo v zbirko ADP. Raziskave, ki so nižje kategorizirane, pa se lahko uvrstijo glede na izjemno zanimivost zaradi enkratnosti in dopolnjevanja praznin v obstoječi zbirki.

Raziskave, umeščene v kategorije 7, 8 ali 9, štejejo kot znanstvena objava po merilih ARRS, in sicer kot H. Zaključena znanstvena zbirka podatkov ali korpus (2.20) s seznama agencije (BIBLIO-D), 30 točk.

 

 

1.) Kontinuiranost raziskovanja

Raziskave, ki so del serij raziskav, so praviloma bolje ocenjene kot samostojna ad-hoc raziskovanja. To so v večini primerov raziskovanja, ki so del raziskovalne tradicije, npr. seriji raziskav Slovensko javno mnenje ali Politbarometer.

2.) Primerljivost raziskovanja

Raziskave, ki omogočajo medčasovne ali geografske primerjave, so praviloma bolje ocenjene. Med njih spadajo tudi raziskave, ki so del mednarodnega raziskovanja, kot je npr. ISSP, Evropska družboslovna raziskava, raziskovanje Eurostata oziroma raziskave, ki vsebujejo podatke drugih držav.

3.) Kakovostno vzorčenje in ustrezna populacija

Raziskave, pri katerih se uporablja vzorčenje, ki omogoča metodološko ustreznejše posploševanje na populacijo, so praviloma bolje ocenjene. Pokritje celotne populacije ali večstopenjsko slučajno stratificirano vzorčenje s Centralnim registrom prebivalstva kot vzorčnim okvirom se pojmuje kot ustreznejše vzorčenje od slučajnega vzorčenja s telefonskim imenikom kot vzorčnim okvirjem ter neslučajnimi vzorci, kot so kvotni ali priložnostni vzorci (pri npr. spletnem zbiranju podatkov). Raziskave, ki so omejene na manj splošno populacijo, imajo praviloma nižjo oceno.

4.) Velikost podatkovne baze

Obsežnejše raziskave, ki zajemajo več enot (1000 ali več) in spremenljivk (200 in več), so praviloma ocenjene bolje, kot raziskave, pri katerih je velikost podatkovne baze manjša.

5.) Geografska pokritost

Raziskave, ki pokrivajo manjša območja določene države (kraj, mesto ali statistično regijo), so praviloma slabše ocenjene, kot raziskave, ki geografsko pokrivajo večje območje (celotno državo ali celo več držav).

6.) Vsebina raziskave

Raziskava, ki s svojo vsebino zapolnjuje raziskovalno praznino, je lahko višje ocenjena. In sicer kljub temu, da v popolnosti ne izpolnjuje vseh ostalih kriterijev. Praviloma pa so višje ocenjene raziskave, katerih vsebina pokriva širše področje raziskovanja in omogoča uporabo pri večjem številu praktičnih problemov.

7.) Drugi metodološki kriteriji

Poleg navedenih obstajajo tudi drugi metodološki kriteriji, kot so metodološko ustrezen vprašalnik, kakovostno zbiranje podatkov ali dovolj visoka stopnja odgovora glede na metodo zbiranja podatkov. V primeru, da določenim metodološkim kriterijem ni zadoščeno v celoti, je lahko ocena raziskave nižja.

8.) Ustreznost in kakovost gradiv raziskave

Izpopolnjenost dokumentacije raziskave je osnoven kriterij za sprejem raziskave v arhiv. V primeru, da je osnovnim kriterijem zadoščeno, vendar še vseeno pri objavi raziskave obstajajo manjše pomanjkljivosti pri gradivih, se lahko raziskavo oceni z nižjo oceno. Popolna dokumentacija vsebuje gradiva, ki celostno dopolnjujejo podatkovno zbirko in s tem omogočajo kakovostno rabo sekundarnih podatkov.

 

  Kako citiram to stran?

Arhiv družboslovnih podatkov. LETO. Merila za sprejem raziskav. Dostopano prek: http://adp.fdv.uni-lj.si/deli/merila/ (DD. mesec leto).

  V ADP HRANIMO TUDI

Odprti podatki, Stanje, problemi in odgovornost za skrb nad podatki, ADP

UNI-FDV'CESSDA

ADP je del Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede. Sredstva za delovanje ADP je zagotovil ARRS v okviru infrastrukturnega programa "Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani." ADP je član združenja evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA. © ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2017 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si