Klasifikacija raziskav ADP po pomembnosti

Datum objave: 08. 04. 2017   Datum zadnjega pregleda: 08. 04. 2017

 

V ADP sprejemamo podatke, ki dosegajo merila znanstvene kakovosti in so vsebinsko zanimivi za nadaljnje analize.

Raziskave, umeščene v kategorije 7, 8 ali 9, štejejo kot znanstvena objava po merilih ARRS, in sicer kot H. Zaključena znanstvena zbirka podatkov ali korpus (2.20) s seznama agencije (BIBLIO-D), 30 točk.

Elektronska zbirka podatkov, katere znanstvena pomembnost se kaže v uporabnosti za raziskovanje širokega nabora aplikativnih ali teoretsko osmišljenih problemov. Zbirka podatkov mora biti rezultat zaključene raziskave in ustrezati visokim merilom kakovosti, ki se jo ocenjuje na podlagi izčrpne spremljajoče dokumentacije. Zbirka podatkov mora biti javno dostopna v nacionalnem ali mednarodnem znanstvenem podatkovnem arhivu. Zbirka podatkov mora biti dokumentirana in dostopna v takšni obliki, da omogoča ponovitev objavljenih znanstvenih ugotovitev, izvedenih na njeni podlagi.

Korpus je enovita, standardno označena in notranje strukturirana zbirka avtentičnih besedil, nastala po vnaprej določenih merilih in z določenim ciljem, dostopna v elektronski obliki in opremljena z orodji, ki omogočajo večplastno iskanje in statistično obdelavo podatkov.

 

Kategorije raziskav:

1

»raziskave zunaj geografskega ali tematskega okvira arhiva«

Sem prištevamo raziskave, ki ne sodijo v širši tematski okvir družboslovja, torej sociologije, prava, vzgojno-izobraževalne znanosti, ekonomije in humanistike. Prav tako v to skupino spadajo raziskave, ki geografsko pokrivajo manjša oz. oddaljena področja, ki analitično niso zanimiva za uporabnike.
2

»priložnostne raziskave omejene kvalitete«

V to skupino spadajo raziskave, ki ne zadoščajo minimalnim metodološkim kriterijem. Med njih bi na primer lahko prišteli raziskave dodiplomskih študentov za potrebe pisanja seminarskih nalog, ki pokrivajo zelo ozko področje proučevanja in pri katerih se zbira podatke na majhnih priložnostnih vzorcih.
3

»raziskave z omejenim problemskim ali teoretskim okvirom, tematsko pokrite drugje«

Sem prištevamo raziskave, ki nimajo celostno razdelanega problemskega in teoretskega okvira. So manjše raziskave, katerih tematiko kakovostno pokrivajo druge, obsežnejše in vsebinsko ustreznejše raziskave.
4

»raziskave z omejenim konceptualnim okvirom, manj metodološko izpopolnjene«

V to skupino spadajo raziskave, katerih konceptualni okvir je omejen. To so raziskave, ki pokrivajo manjša področja raziskovanja, pri čemer imajo značilne metodološke pomanjkljivosti.
5

»raziskave, zanimive kot poizkus konceptualizacije novega področja na priložnostnih vzorcih«

Sem prištevamo raziskave, ki predstavljajo novost na določenem področju raziskovanja in bi lahko kasneje zapolnjevale raziskovalno praznino. Vendar pa imajo hkrati določene metodološke pomanjkljivosti, kot je na primer uporaba priložnostnih vzorcev namesto slučajnega vzorčenja.
6

»raziskave z omejenim problemskim ali teoretskim okvirom in ožjo uporabnostjo za več praktičnih problemov, metodološko in vsebinsko izpopolnjene«

V to skupino spadajo raziskave, ki nimajo celostno razdelanega problemskega in teoretskega okvira ter pokrivajo manjše področje raziskovanja, zato so manj uporabne za napredno raziskovanje na izbranem področju. Po drugi strani pa izpolnjujejo zahteve po metodološki ustreznosti in vsebinski dodelanosti.
7

»teoretsko ali praktično pomembne raziskave, omejene na manj splošno populacijo, manj vplivne«

V to skupino spadajo raziskovanja, ki ustrezajo veliki večini kriterijev znanstvene odličnosti. So pa lahko po drugi strani omejene na manj splošno populacijo ali niso metodološko popolne oziroma pokrivajo manjše raziskovalno področje.
8

»teoretsko ali praktično pomembne raziskave, zapolnjujejo raziskovalno praznino ali imajo široko uporabnost za več praktičnih problemov, imajo dolgoročno vrednost za znanost«

Sem spadajo raziskave, ki ustrezajo praktično vsem kriterijem znanstvene odličnosti. Praviloma v to skupino sodijo metodološko ustrezna raziskovanja z uporabno vrednostjo za znanost, ki pa niso del dlje trajajočih serij raziskav oziroma pokrivajo malo manjše raziskovalno področje.
9

»najvišji rang, primerjalne ali kontinuirane raziskave, pomembne populacije, metodološko ustrezne«

V to skupino prištevamo samo najboljše raziskave, ki ustrezajo vsem navedenim kriterijem znanstvene odličnosti. To so raziskave, ki so praviloma del raziskovalnih serij, so na najvišjem metodološkem nivoju in so izrednega pomena za znanost.

 

  Kako citiram to stran?

Arhiv družboslovnih podatkov. LETO. Klasifikacija raziskav ADP po pomembnosti. Dostopano prek: http://adp.fdv.uni-lj.si/deli/merila/klasifikacija/ (DD. mesec leto).

  V ADP HRANIMO TUDI

PB5/01. Politbarometer, Slovenija, 2001/5, Maj 2001, CJMMK

 AKTIVNOSTI ADP
8. december 2017 | Ljubljana, Slovenia

PRAZNOVANJE 20 LET DELOVANJA ADP

24. november 2017 | Ljubljana

Odprta znanost: državljanska znanost, raziskovalni podatki, dostop do znanja in še več

 KONFERENCE IN DOGODKI
5. april 2018 | Washington, D. C., USA

Severnoameriška DDI konferenca, 5. 4. 2018

27. februar 2018 | Ljubljana

SERISS delavnica na temo oblikovanja merskih napak

UNI-FDV'CESSDA

ADP je del Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede. Sredstva za delovanje ADP je zagotovil ARRS v okviru infrastrukturnega programa "Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani." ADP je član združenja evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA. © ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2017 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si