Vrste podatkov

Datum objave: 08. 04. 2017   Datum zadnjega pregleda: 08. 04. 2017

 

V Katalogu ADP so dostopni kvantitativni in kvalitativni podatki. Gre za neagregirane podatke, na ravni posamezne preučevane enote, npr. posameznik, gospodinjstvo, podjetje. Podatki so namenjeni samostojnemu analiziranju v izbranih statističnih programih (npr. SPSS, R, Stata, NVivo itd.).

  • Mikro podatki: so podatki na ravni posamezne najmanjše enote za analizo. Podatki so v večini zbrani na ravni posameznika z uporabo strukturiranega/polstrukturiranega ali odprtega vprašalnika oz. intervjuja. V takšni podatkovni datoteki tipično vsaka vrstica predstavlja posameznika in vsak stolpec lastnost (npr. spol, status zaposlitve, starost). 
  • Makro podatki: so običajno agregirane spremenljivke na ravni prostorskih enot, kot so občine, regije, države, ipd. Podatki so večinoma zbrani z uporabo...Tovrstnih podatkov v katalogu ADP ni, dostopni so v statističnih uradih in mednarodnih organizacijah (npr. OECD, UNESCO). (Glej Drugi viri podatkov).
  • Mezo podatki: se nanašajo na podatke o kolektivnih in družbenih akterjih, kot so podjetja, organizacije ali politične stranke.

 

 

številski

Podatki, ki so večinoma sestavljeni iz vrednosti izraženih kot števke od 0 in 9, lahko tudi kot znaki za negativne vrednosti, decimalna ločila ali črke, ki so namenjene predstavitvi števil (na primer A-F ali a-f v šestnajstiškem zapisu).

besedilni

Podatki, ki so večinoma sestavljeni iz besedila, vključno s črkami, številkami in posebnimi znaki ali simboli, ki se uporabljajo v pisni obliki za ločila, kratice, itd. Npr. transkripti intervjujev, pričevanja ali eseji, ki so jih napisali udeleženci raziskave, časopisni članki itd.

mirujoča slika

Statične slike, kot so grafi, risbe, fotografije, diagnostične/medicinske slike kot na primer rentgenske slike itd.

geoprostorski

Geoprostorski podatki so vse vrste podatkov s prostorskimi koordinatami, ki omogočajo preslikavo na površino Zemlje. Predstavljajo lahko fizične objekte, diskretna območja ali zvezne površine. Diskretni geoprostorski podatki so ponavadi predstavljeni z uporabo vektorskih podatkov, sestavljenih iz točk, črt in večkotnikov, medtem ko se zvezni geoprostorski podatki navadno prikazujejo z rastrskimi podatki, ki jih sestavlja mreža celic, ki ima vsaka svojo lastno vrednost. Geoprostorske podatke lahko pridobimo z različnimi aplikacijami, ki se uporabljajo na raznih področjih, kot so GIS, oprema za daljinsko zaznavanje, enote GPS, naprave za arheološke in geodetske meritve, ročno kartiranje in računalniško podprto oblikovanje (CAD) v številnih oblikah, vključno s slikami, vektorji , besedili in tabelarnimi podatki. Vektorski geoprostorski podatki vključujejo tabele s seznami arheoloških najdišč in njihovimi koordinatami, besedilne datoteke (npr. XML), ki vsebujejo koordinate in topologijo zgodovinskih cestnih omrežj, rezultate glasovanja za politične stranke po upravnih območjih. Geoprostorski podatki, ki temeljijo na rasterju, vključujejo satelitske slike, fotografije iz zraka, skenirane zemljevide in digitalne karte nadmorskih višin, rastja, rabe zemljišč, temperatur morskih površin, onesnaževanja zraka, tipov prsti itd.

avdio

Posnet zvok, vključno z glasom, glasbo itd.

video

Gibljive slike. Lahko vključuje filme, animacije, digitalne posnetke, prikaze rezultatov simulacij, posnetke televizijskih programov ipd. Lahko so neme ali pa vključujejo zvočno sinhronizacijo.

programska oprema

Računalniški programi v izvorni kodi (človeško berljivi) ali v prevedeni obliki.

interaktivni vir

Vir, ki zahteva stik z uporabnikom, da ga razume, izvaja ali doživi. Na primer, moduli za usposabljanje, portali za poizvedbo/odziv, datoteke, ki zahtevajo dejanje uporabnika itd.

3D

Virtualne tridimenzionalne predstavitve predmetov, arhitekture, krajev itd.

drugo

Uporabite, ko je oblika podatkov znana, vendar je ne najdete na seznamu.

 

 

Intervju

Vnaprej načrtovana komunikacija med dvema (ali več) osebami - spraševalcem(-ci) in spraševancem(-ci) -, kjer spraševalec(-ci) pridobi(jo) informacije s strani spraševanca(-cev). Če je v metodo vključena skupinska interakcija, uporabite izraz "fokusna skupina".

Osebni intervju

Metoda zbiranja podatkov, kjer spraševalec izvede osebni intervju, postavlja vprašanja in vnese odgovore. Uporabi ta širši izraz, če ne moreš uporabiti CAPI ali PAPI ozioma ni znano, ali gre za CAPI/PAPI.

Osebni intervju: CAPI/CAMI

Računalniško podprto osebno intervjuvanje (CAPI). Metoda zbiranja podatkov, kjer spraševalec prebere vprašanja spraševancu z zaslona na računalniku, prenosnem računalniku ali mobilni napravi, kot na primer na tablici ali pametnemu telefonu, in vnese odgovore v isto napravo. Intervju izvedemo s pomočjo posebej zasnovanega programa/ aplikacije.

Osebni intervju: PAPI

"Intervjuvanje s papirjem in svinčnikom". Spraševalec uporabi tradicionalni papirnati vprašalnik, s katerega prebere vprašanja in vnese odgovore.

Telefonski intervju

Intervju izveden preko telefona. Uporabi ta širši izraz, če ni CATI, oziroma ne veš, ali je CATI ali ne.

Telefonski intervju: CATI

Računalniško podprto telefonsko intervjuvanje. Spraševanec postavlja vprašanja, ki jih ponuja računalnik, odgovori se vnašajo neposredno v računalnik in intervju upravlja posebej zasnovan program.

Intervju preko elektronske pošte

Intervju izveden preko elektronske pošte. Običajno ga sestavlja več elektronskih sporočil, ki omogočajo, da se pogovor nadaljuje tudi po prvem nizu vprašanj in odgovorov, ali po prvi izmenjavi elektronskih sporočil.

Spletni intervju

Intervju preko spleta. Na primer, intervjuji izvedeni znotraj spletnih forumov ali z uporabo spletno osnovanih avdio-vizualnih tehnologij, ki omogočajo komunikacijo spraševalca(-cev) in spraševanca(-cev) v realnem času.

Vprašalnik za samoizpolnjevanje

Metoda zbiranja podatkov, pri kateri spraševanec bere ali posluša vprašanja in sam vnaša odgovore; spraševalec ni prisoten niti ne sodeluje pri upravljanju vprašalnika. Če je možno, uporabite ožji izraz. Ta širši izraz uporabite le, če metoda ni opisana z nobenem od ožjih izrazov, npr. za PDF ali vprašalnike na disketi.

Vprašalnik za samoizpolnjevanje: elektronska pošta

Vprašalnik za samoizpolnjevanje, kjer so spraševancu vprašanja prikazana bodisi kot besedilo v telesu elektronskega sporočila bodisi v priponki, vendar ne kot povezava do spletnega vprašalnika. Prav tako so tudi odgovori poslani preko elektronskega sporočila, bodisi v telesu elektronskega sporočila bodisi kot priponka.

Vprašalnik za samoizpolnjevanje: papirnati

Vprašalnik za samoizpolnjevanje z uporabo tradicionalnega papirnatega vprašalnika poslanega in/ali prejetega preko tradicionalne poštne storitve, preko faksa ali osebno preko spraševalca ali spraševanca.

Vprašalnik za samoizpolnjevanje: SMS/MMS

Vprašalnik za samoizpolnjevanje, kjer spraševanec prejme vprašanja vključena v kratkih sporočilih v formatu SMS (tekstovna sporočila) ali MMS (multimedijska sporočila) in odgovore pošlje v enakem formatu.

Vprašalnik za samoizpolnjevanje: spletni

Računalniško podprto spletno intervjuvanje. Podatki so zbrani z uporabo spletnega vprašalnika ustvarjenega v programskem orodju za spletno anketiranje. Program lahko tok vprašalnika prilagodi odgovorom na prejšnja vprašanja, omogoča lahko vstavljanje slik ter avdio in video posnetkov, povezave do spletni strani, itd.

Vprašalnik za samoizpolnjevanje: računalniško podprti (CASI)

Računalniško podprto samoizpolnjevanje (CASI). Spraševanec sam vstavlja odgovore v računalnik (namizni, prenosni, dlančni/PDA, tablični itd.). Z vprašalnikom upravlja posebej zasnovani program/aplikacija, vendar pri tem ni prenosa v realnem času kot pri CAWI, vprašanja se shranjujejo na napravi, ki se uporablja za intervju. Vprašalnik je lahko v fiksni obliki ali interaktiven. Vključuje tudi VCAS (video računalniško podprto samoizpolnjevanje), ACASI (avdio računalniško podprto samoizpolnjevanje) in TACASI (telefonsko avdio računalniško podprto samoizpolnjevanje).

Fokusna skupina

Skupinska razprava o določeni temi, organizirana v raziskovalne namene. Posamezniki so izbrani glede na temo, interakcija med udeleženci pa se uporablja kot del metode.

Fokusna skupina v živo

Udeleženci fokusne skupine se osebno sestanejo za vodenje razprave.

Telefonska fokusna skupina

Fokusna skupina, kjer razprava poteka preko telefona.

Spletna fokusna skupina

Fokusna skupina, kjer razprava poteka preko spleta na interaktiven način.

Samoizpolnjevanje zapisov in/ali dnevnikov

Pripovedi, zgodbe, dnevniki in napisana besedila, ki jih ustvari subjekt raziskave.

Samoizpolnjevanje zapisov in/ali dnevnikov: elektronska pošta

Pripovedi, zgodbe, dnevniki in napisana besedila, ki so posredovana preko elektronskih poštnih sporočil.

Samoizpolnjevanje zapisov in/ali dnevnikov: papir

Pripovedi, zgodbe, dnevniki in napisana besedila, ki so ustvarjena in zbrana na papirju.

Samoizpolnjevanje zapisov in/ali dnevnikov: spletno

Pripovedi, zgodbe, dnevniki in napisana besedila, ki so zbrana preko internetnih virov, npr. spletne strani, blogi, forumu.

Opazovanje

Raziskovalna metoda, ki vključuje zbiranje podatkov, ko se pojavijo (npr. opazovanje vedenj, doogdokov, razvoja stanja ali bolezni itd.) ne da bi poskušali manipulirati s katero od neodvisnih spremenljivk.

Opazovanje na terenu

Opazovanje, ki se izvaja v naravnem okolju.

Opazovanje na terenu z udeležbo

Vrsta opazovanja, kjer je raziskovalec v interakciji z raziskovalnim subjektom in pogosto igra vlogo v opazovani družbeni situaciji.

Opazovanje na terenu brez udeležbe

Opazovanje, ki se izvaja v naravnem, nekontroliranem okolju brez kakršnekoli interakcije med raziskovalcem in njegovimi/njenimi subjekti.

Laboratorijsko opazovanje

Opazovanje, ki se izvaja v nadzorovanem, umetno ustvarjenem okolju. Na primer opazovanje otroške igre v laboratorijski igralnici.

Laboratorijsko opazovanje z udeležbo

Vrsta laboratorijskega opazovanja, kjer je raziskovalec v interkaciji s subjekti in pogosto igra vlogo v opazovani družbeni situaciji. Na primer opazovanje otroške igre v laboratorijski igralnici, kjer ima raziskovalec vlogo v igri.

Laboratorijsko opazovanje brez udeležbe

Vrsta laboratorijskega opazovanja, ki se izvaja brez kakršnekoli interakcije med raziskovalcem in njegovimi/njenimi subjekti.

Računalniško podprto opazovanje

Vrsta opazovanja, kjer se podatki o uporabi računalnika zbirajo s programsko opremo, ki se jo lahko vgradi v sam računalniški program ali pa predstavlja ločen program. Lahko se zbirajo informacije o številu uporabnikov, o načinih interakcije uporabnikov z računalniškim(i) programom(-mi), koliko časa porabijo na strani, kako uporabljajo določene dele aplikacije, kako krmarijo po straneh ali med aplikacijami itd.

Eksperiment

Raziskovalna metoda, ki vključuje manipulacijo nekaterih ali vseh neodvisnih spremenljivk vključenih v hipoteze.

Laboratorijski eksperiment

Eksperiment, ki se izvaja v nadzorovanem, umetno ustvarjenem fizičnem okolju, v katerem raziskovalec manipulira z eno ali več neodvisnimi spremenljivkami in meri svoj vpliv na odvisno spremenljivko.

Terenski/intervencijski eksperiment

Eksperiment, ki se izvaja v naravnem, nekontroliranem okolju, v katerem raziskovalec manipulira z eno ali več neodvisnimi spremenljivkami. Intervencija/klinične študije so en primer terenskih eksperimentov.

Spletni eksperiment

Eksperiment, ki se izvaja v virtualnem okolju svetovnega spleta, v katerem so eksperimentalni materiali programirani za izvajanje umetnih situacij ali dogodkov, ki jih je treba raziskati v porazdeljenem okolju.

Snemanje

Snemanje z mehanskimi ali elektronskimi sredstvi v obliki, ki omogoča, da se informacije prikličejo in/ali reproducirajo. Na primer slike ali zvoki na disku ali magnetnem traku.

Kodiranje vsebine

Kot način sekundarnega zbiranja podatkov, kodiranje vsebine uporablja kodirne tehnike za preoblikovanje kvalitativnih podatkov (besedilni podatki, video, avdio ali mirujoče slike), ki so bili prvotno ustvarjeni za druge namene, v kvantitativne podatke (izražene z matricami enot po spremenljivkah) v skladu s vnaprej opredeljenimi kategorizacijskimi shemami. Na primer kodiranje manifestov političnih strank, kot npr. študija o volitvah v Evropski parlament 2009.

Transkripcija

Zajemanje podatkov v pisni obliki iz drugega vira ali iz drugega medija, abecede, ali oblika zapisa, kot so znanstvene formule ali glasbene note. Pri transkriptih intervjujev ali opazovanj je priporočljivo dokumentirati primarni način zbiranja podatkov z uporabo enega od razgovornih ali opazovalnih pogojev.

Kompilacija/sinteza

Zbiranje in sestavljanje podatkov iz več, pogosto heterogenih virov, ki imajo eno ali več skupnih referenčnih točk, in kjer je bil vsaj eden od virov prvotno produciran v druge namene. Podatki so vključeni v novo entiteto. Na primer, z zagotavljanjem podatkov o številu univerz v zadnjih 150 letih z uporabo različnih razpoložljivih virov (npr. finančni dokumenti, uradne statistike, univerzitetni registri), kombiniranjem anketnih podaktov z informacijami o geografskih območjih iz uradnih statističnih podatkov (npr. gostota prebivalstva, število zdravnikov na prebivalca itd.) ali z uporabo RSS za zbiranje objav bloga ali tvitov itd.

Povzetek

Predstavitev informacij v zgoščeni obliki z reduciranjem na glavne točke. Na primer povzetki intervjujev ali poročil, ki so objavljeni in uporabljeni kot podatki in ne kot celoviti intervjuji ali poročila.

Združevanje

Statistike, ki se nanašajo na širše razrede, skupine ali kategorije. Podatki so predstavljeni kot povprečja, vsote ali druge izpeljave, na podlagi katerih ni več možno razlikovati med značilnostmi posameznikov znotraj teh razredov, skupin ali kategorij. Na primer, število in starostna skupina brezposelnih v posebnih geografskih regijah ali nacionalne statistike o pojavu poosameznih kaznivih dejanj, ki so bila prvotno izpeljana iz statističnih podatkov posameznih policijskih okrožij.

Simulacija

Modeliranje ali oponašajoče predstavljanje procesov, dogodkov ali sistemov v realnem svetu, pogosto z uporabo računalniških programov. Na primer program, ki modelira odziv potrošnje gospodinjstev na posredne davčne spremembe; ali podatkovje o hipotetičnih pacientih in njihovi izpostavljenosti zdravilu, pogojih v ozadju in znanih neželenih doogodkih.

Merjenje in testiranje

Ocenjevanje specifičnih lastnosti (ali značilnosti) bitij, stvari, pojavov, (in/ali procesov) z uporabo vnaprej določenih standardov in/ali specializiranih instrumentov ali tehnik.

Meritve in testiranja v vzgoji in izobraževanju

Ocenjevanje znanja, spretnosti, sposobnosti ali izobraževalnih dosežkov s pomočjo specializiranih meritev ali testov.

Meritve in testiranja fizičnih lastnosti

Ocenjevanje fizičnih lastnosti živih bitij, predmetov, materialov ali naravnih pojavov. Na primer ugotovitve praktičnega zdravniškega pregleda (npr. palpacije ali auskultacije), kliničnih meritev in laboratorijskih preiskav, kot so analiza krvi, krvni talak, srčni utrip, telesna teža in višina ter splošne meritve, kot so čas, razdalja, temperatura, sila, moč, hitrost, podatki GPS o fizičnem gibanju in drugih fizičnih parametrih ali variablah, kot so geoprostorski podatki.

Meritve in testiranja psiholoških lastnosti

Ocena osebnostnih lastnosti ali psiholoških/vedenjskih odzivov s pomočjo posebnih meritev ali testov. Na primer objektivni testi, kot so samoporočanje meritev z zaprtim formatom odgovorov ali projekcijske tehnike, ki omogočajo proste odgovore, vključno z asocijacijskimi tehnikami, dopolnjevalnimi tehnikami, konstrukcijskimi tehnikami in izraznimi tehnikami [besednimi asociacijami, dopolnjevanjem stavkov ali pripovedi, vinjetami, testi z risankami, testi tematske apercepcije, igranjem vlog, risarskimi testi, testi s črnilom, testi izbire itd.]

Drugo

Uporabi, če je način zbiranja podatkov znan, vendar ga ni na tem seznamu.

 

  Kako citiram to stran?

Arhiv družboslovnih podatkov. LETO. Vrste podatkov. Dostopano prek: http://adp.fdv.uni-lj.si/uporabi/raziskave/podatki/ (DD. mesec leto).

  V ADP HRANIMO TUDI

Slovenski vojak, Pripadniki teritorialne obrambe med oboroženimi spopadi v Sloveniji, ORC

UNI-FDV'CESSDA

ADP je del Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede. Sredstva za delovanje ADP je zagotovil ARRS v okviru infrastrukturnega programa "Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani." ADP je član združenja evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA. © ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2017 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si