Nas želite opozoriti na zanimivo raziskavo?

Izpolnite obrazec!

Zakaj odprti podatki?

Datum objave: 08. 04. 2017   Datum zadnjega pregleda: 08. 04. 2017

« Znanstveno raziskovanje je na pragu temeljitih sprememb. Vstopamo v dobo odprte znanosti, ki vodi v sistematično spremembo načina izvajanja raziskovalnega dela in povečan pomen raziskovanja, osnovanega na podatkih.«

Ron Dekker, direktor CESSDA

 

Raziskovalni podatki predstavljajo osnovno podlago za znanstveno raziskovanje in z analizo omogočajo izpeljavo teoretično ali uporabno naravnanih zaključkov.

 

Odprti dostop do raziskovalnih podatkov pomeni načeloma enake pogoje dostopa v okviru posameznih kategorij zainteresiranih uporabnikov, kot so raziskovalci, pedagogi, študentje in običajni državljani. Odprto dostopni podatki morajo biti pripravljeni v takšni obliki, da se uporabniki, ki so jim namenjeni, z njimi lahko seznanijo in jih uporabljajo za različne druge namene.

Kadar obstajajo utemeljeni etično-pravni razlogi za zaščito podatkov, so taki, občutljivi, podatki dostopni pod omejenimi pogoji. V ADP nudimo več možnosti:

  • datoteke z različno stopnjo zaščite, pripravljene za različne javnosti (PUF - Public Use Files, SUF - Scientific Use Files, ScUF – Secure Use Files, CUF - Campus Use Files),
  • različni tipi uporabnikov: standardni in nestandardni,
  • režimi dostopa: standarden dostop, dostop pod posebnimi pogoji in dostop v varni sobi.

Ne glede na režim ali način dostopa so vsi uporabniki podatkov ADP dolžni spoštovati etična načela in zakonodajo RS, ki terja preprečevanje možnosti razkritja identitete posameznika in so kazensko odgovorni v primeru, da bi prišlo do zlorabe.

 


Introduction to Open Science, Open Access and Open Data

Janez Štebe, ADP tečaj za doktorske študente / ADP course for doctoral students, Ljubljana 2015

 

Kaj prinaša odprti dostop:

  • preglednost raziskovalnega dela,
  • večjo vidnost in citiranost znanstvenega dela,
  • spodbuja odprto znanstveno razpravo,
  • je pomemben vir za izobraževanje in nadaljnje raziskovanje,
  • omogoča preučevanje raziskovalnih metod,
  • spodbuja potencialno novo uporabo podatkov, kombiniranje podatkov iz več virov in zniža stroške, saj ni potrebe po zbiranju enakih podatkov.

 

 

Koristi od odprtega dostopa do podatkov lahko razdelimo na koristi za samega ustvarjalca podatkov, koristi za znanstveno skupnost in koristi za javnost.

 

Koristi za ustvarjalca:

  • neposredno so povezane z možnostjo, da bo podatke v prihodnje potreboval on sam in jih bo, če bodo ustrezno shranjeni in dokumentirani, imel možnost ponovno uporabiti;
  • pomembne so tudi posredne koristi za njegov ugled in kariero, če se na podlagi dostopnih podatkov poveča citiranost in odmevnost njegovega dela ter so podatki ovrednoteni in vpisani v znanstveno bibliografijo in s tem deležni točkovanja.

 

Koristi za znanstveno skupnost:

  • nova spoznanja, do katerih je mogoče priti samo z uporabo in kombinacijo podatkov iz več virov, npr. raziskave trendov ali mednarodne primerjalne raziskave, raziskave redkih in majhnih populacij, metaanalitične študije ipd.;
  • bolj zanesljiva spoznanja in njihova kumulativnost, kar je rezultat možnosti preverjanja ugotovitev in analiz na podlagi objavi priloženih podatkov;
  • povečevanje števila spoznanj z večanjem števila uporabnikov istih podatkov, katerih sicer zaradi pomanjkanja sredstev in časa ne bi mogli zbrati sami;
  • usposabljanje bodočih znanstvenikov, uporaba raziskovalnih podatkov za študijske namene.

 

Koristi za javnost:

  • pomembne so možnosti izboljšanja življenja, ki izhajajo iz ugotovitev raziskav, v družboslovju pa je pomemben tudi učinek pri izboljšanju samorazumevanja skupnosti, gradnji kolektivne identitete in odpravljanju predsodkov, diskriminacije, neenakosti ipd.;
  • korist pa je tudi v prihranku javnih sredstev, ki so namenjena raziskovanju in izobraževanju.

 

Vedno večje število financerjev znanosti, predstavnikov znanstvene skupnosti in javnosti prepoznava pomen in koristi odprtega dostopa do podatkov. Skupno jim je pojmovanje raziskovalnih podatkov, ki izhajajo iz javno financiranih raziskav, kot javnega dobra.

 

  Kako citiram to stran?

Arhiv družboslovnih podatkov. LETO. Zakaj odprti podatki?. Dostopano prek: http://adp.fdv.uni-lj.si/usposobi/odprti_podatki/ (DD. mesec leto).

  V ADP HRANIMO TUDI

Tuje postaje 1983, KK

 AKTIVNOSTI ADP
8. december 2017 | Ljubljana, Slovenia

PRAZNOVANJE 20 LET DELOVANJA ADP

24. november 2017 | Ljubljana

Odprta znanost: državljanska znanost, raziskovalni podatki, dostop do znanja in še več

 KONFERENCE IN DOGODKI
5. april 2018 | Washington, D. C., USA

Severnoameriška DDI konferenca, 5. 4. 2018

27. februar 2018 | Ljubljana

SERISS delavnica na temo oblikovanja merskih napak

UNI-FDV'CESSDA

ADP je del Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede. Sredstva za delovanje ADP je zagotovil ARRS v okviru infrastrukturnega programa "Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani." ADP je član združenja evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA. © ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2017 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si