Mednarodna anketa o žrtvah kriminala: Podatki o seriji (Začetni opis raziskave)

Osnovne informacije o raziskavi

ADP - IDNo: ICVS
Glavni avtor(ji):
  • ICVS International Working Group
Izdelal datoteko podatkov:
ICVS - ICVS International Working Group, University of Leiden (Leiden, Nizozemska; )

Finančna podpora:

ni podatka

Serija:
  • ICVS/Mednarodna anketa o žrtvah kriminala

    Anketa o žrtvah kriminala spada na področje socialne statistike. Namen ankete je oceniti obseg, razširjenost in sestavo kriminalnega oškodovanja gospodinjstev in oseb po posameznih pojavnih oblikah kriminalitete v Sloveniji, in to neodvisno od prijave kriminalnih dejanj policiji oziroma drugemu organu, ki zadevo lahko obravnava. Je del mednarodne ankete o žrtvah kriminala (International Crime Victim Survey). Gre za obsežen mednarodni projekt, ki raziskuje obseg in strukturo oškodovanja oseb po nekaterih oblikah konvencionalne (t. im. običajne) kriminalitete. Začetek projekta sega v leto 1989. Zasnovan je bil v okvirju raziskovanj Organizacije združenih narodov pod pokroviteljstvom UNICRI (United Nations Interregional Crime and Justice Research Institute). Takrat je sodelovalo 11 evropskih držav, ZDA, Kanada in Avstralija. Do leta 2001 je bilo v projekt vključenih čez 50 držav. Pri zadnji mednarodno poenoteni anketi leta 2000 je sodelovalo 17 držav: Avstralija, Anglija & Wales, Nizozemska, Švedska, Kanada, Škotska, Danska, Poljska, Belgija, Francija, ZDA, Finska, Katalonija (Španija), Švica, Portugalska, Japonska in Severna Irska.

  • AZK/Anketa o žrtvah kriminala

    Anketa o žrtvah kriminala spada na področje socialne statistike. Namen ankete je oceniti obseg, razširjenost in sestavo kriminalnega oškodovanja gospodinjstev in oseb po posameznih pojavnih oblikah kriminalitete v Sloveniji, in to neodvisno od prijave kriminalnih dejanj policiji oziroma drugemu organu, ki zadevo lahko obravnava. Je del mednarodne ankete o žrtvah kriminala (International Crime Victim Survey). Gre za obsežen mednarodni projekt, ki raziskuje obseg in strukturo oškodovanja oseb po nekaterih oblikah konvencionalne (t. im. običajne) kriminalitete. Začetek projekta sega v leto 1989. Zasnovan je bil v okviru raziskovanj Organizacije združenih narodov pod pokroviteljstvom UNICRI (United Nations Interregional Crime and Justice Research Institute). Z letom 1992 se je projektu pridružila Slovenija. Poleg prevzetega vprašalnika, raziskovalci anketo izvajajo skladno z navodili in metodologijo, ki jo priporoča OZN, kar omogoča primerljivost z drugimi državami, ki izvajajo ankete o žrtvah kriminala in hkrati tudi časovno primerljivost podatkov znotraj Slovenije. V slovenskem vprašalniku je dodanih nekaj vprašanj z vidika žrtve, delno je spremenjen vrstni red vprašanj in v bloku vprašanj o demografiji razširjena možnost odgovorov. Spremembe so dokumentirane, oznake vprašanj pa niso spremenjene. Anketo o viktimizaciji so prvič izvedli v mesecu septembru leta 1992 na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, v sodelovanju z Inštitutom za družbene vede pri Fakulteti za družbene vede. Vzorčni okvir je bil obsegal 1 000 gospodinjstev in je zajemal le področje Ljubljane. Anketa se je izvajala telefonsko (700 gospodinjstev) in terensko (300 gospodinjstev). Leta 1997 (januar) je bil vzorčni okvir večji in je pokril 1 000 gospodinjstev v Ljubljani in 1 000 gospodinjstev iz drugih krajev Slovenije. Anketa se je izvedla samo telefonsko. Leta 2001 so anketo izvedli na Statističnem uradu Republike Slovenije pod imenom Anketa o žrtvah kriminala. Leta 2001 je bila vključena v Nacionalni program statističnih raziskovanj. Podatki od takrat veljajo za uradne. Anketa se izvaja vsaka štiri leta.

Vsebina raziskave

Vsebinska področja CESSDA
PRAVO, KRIMINAL IN PRAVNI SISTEMI - kriminal
Vsebinsko področja CERIF
Kriminologija


Povzetek:

Anketa o žrtvah kriminala spada na področje socialne statistike. Namen ankete je oceniti obseg, razširjenost in sestavo kriminalnega oškodovanja gospodinjstev in oseb po posameznih pojavnih oblikah kriminalitete v Sloveniji, in to neodvisno od prijave kriminalnih dejanj policiji oziroma drugemu organu, ki zadevo lahko obravnava. Je del mednarodne ankete o žrtvah kriminala (International Crime Victim Survey). Gre za obsežen mednarodni projekt, ki raziskuje obseg in strukturo oškodovanja oseb po nekaterih oblikah konvencionalne (t. im. običajne) kriminalitete. Začetek projekta sega v leto 1989. Zasnovan je bil v okvirju raziskovanj Organizacije združenih narodov pod pokroviteljstvom UNICRI (United Nations Interregional Crime and Justice Research Institute). Takrat je sodelovalo 11 evropskih držav, ZDA, Kanada in Avstralija. Do leta 2001 je bilo v projekt vključenih čez 50 držav. Pri zadnji mednarodno poenoteni anketi leta 2000 je sodelovalo 17 držav: Avstralija, Anglija in Wales, Nizozemska, Švedska, Kanada, Škotska, Danska, Poljska, Belgija, Francija, ZDA, Finska, Katalonija (Španija), Švica, Portugalska, Japonska in Severna Irska. Z letom 1992 se je projektu pridružila Slovenija. Poleg prevzetega vprašalnika, raziskovalci anketo izvajajo skladno z navodili in metodologijo, ki jo priporoča OZN, kar omogoča primerljivost z drugimi državami, ki izvajajo ankete o žrtvah kriminala in hkrati tudi časovno primerljivost podatkov znotraj Slovenije. V slovenskem vprašalniku je dodanih nekaj vprašanj z vidika žrtve, delno je spremenjen vrstni red vprašanj in v bloku vprašanj o demografiji razširjena možnost odgovorov. Spremembe so dokumentirane, oznake vprašanj pa niso spremenjene. Anketo o viktimizaciji so prvič izvedli v mesecu septembru leta 1992 na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, v sodelovanju z Inštitutom za družbene vede pri Fakulteti za družbene vede. Vzorčni okvir je bil obsegal 1 000 gospodinjstev in je zajemal le področje Ljubljane. Anketa se je izvajala telefonsko (700 gospodinjstev) in terensko (300 gospodinjstev). Leta 1997 (januar) je bil vzorčni okvir večji in je pokril 1 000 gospodinjstev v Ljubljani in 1 000 gospodinjstev iz drugih krajev Slovenije. Anketa se je izvedla samo telefonsko. Leta 2001 so anketo izvedli na Statističnem uradu Republike Slovenije pod imenom Anketa o žrtvah kriminala. Leta 2001 je bila vključena v Nacionalni program statističnih raziskovanj. Podatki od takrat veljajo za uradne. Anketa se izvaja vsaka štiri leta.

Metodologija


Čas zbiranja podatkov: ni podatka
Čas izdelave: ni podatka
Država: Albanija, Anglija, Argentina, Avstralija, Avstrija, Belgija, Belorusija, Bocvana, Bolgarija, Bolivija, Brazilija, Čečenija, Egipt, Estonija, Filipini, Finska, Francija, Gruzija, Hrvaška, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Jugoslavija, Južna Afrika, Kanada, Kirgizistan, Kitajska, Kolumbija, Kostarika, Latvija, Litva, Madžarska, Makedonija, Malta, Mongolija, Nemčija (Zahodna), Nizozemska, Norveška, Nova Zelandija, Paragvaj, Poljska, Romunija, Rusija, Severna Irska, Škotska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Tanzanija, Tunizija, Uganda, Ukrajina, ZDA in Zimbabve
Geografsko pokritje:

ozemlje navedenih držav

Enota za analizo:

posameznik

Populacija:

Osebe stare 16 in več let iz navedenih držav.

Izključeni: ni podatka
Zbiranje podatkov je opravil:

različne raziskovalne institucije v sodelujočih državah

Tip vzorca:

Vzorci so bili velikosti med 1000 in 2000 respondentov in so ponavadi vključevali prebivalce največjega mesta v posamezni državi. V nekaterih državah pa je vzorec vključeval več mest, ki so bila izbrana naključno. Spet v drugih je bil oblikovan vzporeden vzorec 200 respondentov iz ruralnega področja ali pa so uporabili splošen nacionalen vzorec. Že izbranega respondenta ni bilo mogoče nadomestiti z rezervo. V predstavljenem postopku je bilo tudi nekaj izjem. Tako je bil na Finskem izbor respondentov opravljen na osnovi registra prebivalstva. V Severni Irski in na španskem podeželju, kjer je pokritost s telefonskimi priključki slaba, pa so bile ankete opravljene s pomočjo osebnega anketiranja.

Način zbiranja podatkov:

Osebno anketiranje na terenu z vprašalnikom na papirju.

Uteževanje:

Oblikovanih je bilo več spremenljivk uteži, ki popravljajo nad- oziroma podreprezentiranost posameznih skupin glede na populacijske vrednosti. Večina nacionalnih vzorcev je namreč izhajala iz registra gospodinjstev, kar pomeni, da so člani večjih gospodinjstev premalo, člani manjših gospodinjstev pa prekomerno zastopani v vzorcu. Oblikovane so bile ločene uteži za gospodinjstva in posamezne respondente. Slednje so sorazmerne velikosti gospodinjstva. Uteži, oblikovane na naključnem vzorcu respondentov pa so obratno sorazmerne z velikostjo gospodinjstva. Prav tako pa so bile oblikovane uteži, ko odravljajo neskladja po starosti in spolu ter, v primeru raziskav, ki temeljijo na nacionalnih vzorcih, tudi med regijami v posamezni državi.

Omejitve dostopa

Pogoje dostopa preveri v Arhivu.

Osnovne informacije o datoteki podatkov

Spremenljivke

Za dostop do podatkov kontaktiraj ADP.

Gradiva o izvedbi raziskave

Ni povezanih gradiv!

Rezultati raziskave

  1. ni podatka (2003). ICVS - International Crime Victim Surveys, Victimization [ostali dokumenti].
  2. Dijk, J.J.M. van (2003). ICVS - ICVS: the International Crime Victim Surveys [ostali dokumenti].
  3. Statistični urad RS (2001). AZK01 - Statistične informacije št. 265: 13 Kriminaliteta št. 2 / Rapid Reports No. 265: 13 Crime No. 2 [ostali dokumenti].
  4. Statistični urad RS (2001). AZK01 - AŽK-Anketa o žrtvah kriminala: Navodila za anketarje [ostali dokumenti].
  5. Statistični urad RS (2001). AZK01 - Dokumentacija ankete o žrtvah kriminala [ostali dokumenti].
  6. Statistični urad RS (2001). AZK01 - Rezultati raziskovanj št. 774: Kriminaliteta 2000 / Results of Surveys No. 774: Crime 2000 [ostali dokumenti].

Povezane objave

Nimamo podatkov o objavah povezanih s tem gradivom!

Dostop do podatkov in dokumentacije - Nesstar


Opis

Raziskava ni dostopna v pregledovalniku Nesstar.

STATUS RAZISKAVE

1 - Začetni opis raziskave.

KATEGORIJA RAZISKAVE

9 - najvišji rang, primerjalne ali kontinuirane raziskave, pomembne populacije, metodološko ustrezne

  Kako citiram to RAZISKAVO?

Ni podatka.

COBISS.SI
Raziskava ni primerna za vpis v cobiss
Datum prve podatkovne objave: 2003
 AKTIVNOSTI ADP
3. april 2019 | Fakulteta za družbene vede, Ljubljana

Delavnica ADP: Iskanje in uporaba raziskovalnih podatkov s področja družboslovja

11. april 2018 | Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana

Delavnica: Pravni in etični vidiki ravnanja z raziskovalnimi podatki, 11. 4. 2018

 KONFERENCE IN DOGODKI
6. september 2019 | Zurich, Švica

20th International Conference on Social Sciences

22. september 2019 | Ribno, Bled

Mednarodna statistična konferenca: Applied Statistics

UNI-FDVCESSDA coretrust_logo RDA_Node
ADP je del Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede. Sredstva za delovanje ADP je zagotovil ARRS v okviru infrastrukturnega programa "Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani." ADP je član združenja evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA. © ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2017 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si