Mednarodna anketa o žrtvah kriminala: Podatki o seriji (Basic study description)

Basic Study Information

ADP - IDNo: ICVS
Main author(s):
  • ICVS International Working Group
Data file producer:
ICVS - ICVS International Working Group, University of Leiden (Leiden, Nizozemska; )

Funding agency:

no information

Series:
  • ICVS/Mednarodna anketa o žrtvah kriminala

    Anketa o žrtvah kriminala spada na področje socialne statistike. Namen ankete je oceniti obseg, razširjenost in sestavo kriminalnega oškodovanja gospodinjstev in oseb po posameznih pojavnih oblikah kriminalitete v Sloveniji, in to neodvisno od prijave kriminalnih dejanj policiji oziroma drugemu organu, ki zadevo lahko obravnava. Je del mednarodne ankete o žrtvah kriminala (International Crime Victim Survey). Gre za obsežen mednarodni projekt, ki raziskuje obseg in strukturo oškodovanja oseb po nekaterih oblikah konvencionalne (t. im. običajne) kriminalitete. Začetek projekta sega v leto 1989. Zasnovan je bil v okvirju raziskovanj Organizacije združenih narodov pod pokroviteljstvom UNICRI (United Nations Interregional Crime and Justice Research Institute). Takrat je sodelovalo 11 evropskih držav, ZDA, Kanada in Avstralija. Do leta 2001 je bilo v projekt vključenih čez 50 držav. Pri zadnji mednarodno poenoteni anketi leta 2000 je sodelovalo 17 držav: Avstralija, Anglija & Wales, Nizozemska, Švedska, Kanada, Škotska, Danska, Poljska, Belgija, Francija, ZDA, Finska, Katalonija (Španija), Švica, Portugalska, Japonska in Severna Irska.

  • AZK/Anketa o žrtvah kriminala

    Anketa o žrtvah kriminala spada na področje socialne statistike. Namen ankete je oceniti obseg, razširjenost in sestavo kriminalnega oškodovanja gospodinjstev in oseb po posameznih pojavnih oblikah kriminalitete v Sloveniji, in to neodvisno od prijave kriminalnih dejanj policiji oziroma drugemu organu, ki zadevo lahko obravnava. Je del mednarodne ankete o žrtvah kriminala (International Crime Victim Survey). Gre za obsežen mednarodni projekt, ki raziskuje obseg in strukturo oškodovanja oseb po nekaterih oblikah konvencionalne (t. im. običajne) kriminalitete. Začetek projekta sega v leto 1989. Zasnovan je bil v okviru raziskovanj Organizacije združenih narodov pod pokroviteljstvom UNICRI (United Nations Interregional Crime and Justice Research Institute). Z letom 1992 se je projektu pridružila Slovenija. Poleg prevzetega vprašalnika, raziskovalci anketo izvajajo skladno z navodili in metodologijo, ki jo priporoča OZN, kar omogoča primerljivost z drugimi državami, ki izvajajo ankete o žrtvah kriminala in hkrati tudi časovno primerljivost podatkov znotraj Slovenije. V slovenskem vprašalniku je dodanih nekaj vprašanj z vidika žrtve, delno je spremenjen vrstni red vprašanj in v bloku vprašanj o demografiji razširjena možnost odgovorov. Spremembe so dokumentirane, oznake vprašanj pa niso spremenjene. Anketo o viktimizaciji so prvič izvedli v mesecu septembru leta 1992 na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, v sodelovanju z Inštitutom za družbene vede pri Fakulteti za družbene vede. Vzorčni okvir je bil obsegal 1 000 gospodinjstev in je zajemal le področje Ljubljane. Anketa se je izvajala telefonsko (700 gospodinjstev) in terensko (300 gospodinjstev). Leta 1997 (januar) je bil vzorčni okvir večji in je pokril 1 000 gospodinjstev v Ljubljani in 1 000 gospodinjstev iz drugih krajev Slovenije. Anketa se je izvedla samo telefonsko. Leta 2001 so anketo izvedli na Statističnem uradu Republike Slovenije pod imenom Anketa o žrtvah kriminala. Leta 2001 je bila vključena v Nacionalni program statističnih raziskovanj. Podatki od takrat veljajo za uradne. Anketa se izvaja vsaka štiri leta.

Study Content

Topic Classification CESSDA
PRAVO, KRIMINAL IN PRAVNI SISTEMI - kriminal
Topic Classification CERIF
Kriminologija


Abstract:

Anketa o žrtvah kriminala spada na področje socialne statistike. Namen ankete je oceniti obseg, razširjenost in sestavo kriminalnega oškodovanja gospodinjstev in oseb po posameznih pojavnih oblikah kriminalitete v Sloveniji, in to neodvisno od prijave kriminalnih dejanj policiji oziroma drugemu organu, ki zadevo lahko obravnava. Je del mednarodne ankete o žrtvah kriminala (International Crime Victim Survey). Gre za obsežen mednarodni projekt, ki raziskuje obseg in strukturo oškodovanja oseb po nekaterih oblikah konvencionalne (t. im. običajne) kriminalitete. Začetek projekta sega v leto 1989. Zasnovan je bil v okvirju raziskovanj Organizacije združenih narodov pod pokroviteljstvom UNICRI (United Nations Interregional Crime and Justice Research Institute). Takrat je sodelovalo 11 evropskih držav, ZDA, Kanada in Avstralija. Do leta 2001 je bilo v projekt vključenih čez 50 držav. Pri zadnji mednarodno poenoteni anketi leta 2000 je sodelovalo 17 držav: Avstralija, Anglija in Wales, Nizozemska, Švedska, Kanada, Škotska, Danska, Poljska, Belgija, Francija, ZDA, Finska, Katalonija (Španija), Švica, Portugalska, Japonska in Severna Irska. Z letom 1992 se je projektu pridružila Slovenija. Poleg prevzetega vprašalnika, raziskovalci anketo izvajajo skladno z navodili in metodologijo, ki jo priporoča OZN, kar omogoča primerljivost z drugimi državami, ki izvajajo ankete o žrtvah kriminala in hkrati tudi časovno primerljivost podatkov znotraj Slovenije. V slovenskem vprašalniku je dodanih nekaj vprašanj z vidika žrtve, delno je spremenjen vrstni red vprašanj in v bloku vprašanj o demografiji razširjena možnost odgovorov. Spremembe so dokumentirane, oznake vprašanj pa niso spremenjene. Anketo o viktimizaciji so prvič izvedli v mesecu septembru leta 1992 na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, v sodelovanju z Inštitutom za družbene vede pri Fakulteti za družbene vede. Vzorčni okvir je bil obsegal 1 000 gospodinjstev in je zajemal le področje Ljubljane. Anketa se je izvajala telefonsko (700 gospodinjstev) in terensko (300 gospodinjstev). Leta 1997 (januar) je bil vzorčni okvir večji in je pokril 1 000 gospodinjstev v Ljubljani in 1 000 gospodinjstev iz drugih krajev Slovenije. Anketa se je izvedla samo telefonsko. Leta 2001 so anketo izvedli na Statističnem uradu Republike Slovenije pod imenom Anketa o žrtvah kriminala. Leta 2001 je bila vključena v Nacionalni program statističnih raziskovanj. Podatki od takrat veljajo za uradne. Anketa se izvaja vsaka štiri leta.

Methodology


Collection date: no information
Date of production: no information
Country: Albanija, Anglija, Argentina, Avstralija, Avstrija, Belgija, Belorusija, Bocvana, Bolgarija, Bolivija, Brazilija, Čečenija, Egipt, Estonija, Filipini, Finska, Francija, Gruzija, Hrvaška, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Jugoslavija, Južna Afrika, Kanada, Kirgizistan, Kitajska, Kolumbija, Kostarika, Latvija, Litva, Madžarska, Makedonija, Malta, Mongolija, Nemčija (Zahodna), Nizozemska, Norveška, Nova Zelandija, Paragvaj, Poljska, Romunija, Rusija, Severna Irska, Škotska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Tanzanija, Tunizija, Uganda, Ukrajina, ZDA in Zimbabve
Geographic coverage:

ozemlje navedenih držav

Unit of analysis:

posameznik

Universe:

Osebe stare 16 in več let iz navedenih držav.

Excluded: no information
Data collected by:

različne raziskovalne institucije v sodelujočih državah

Sampling procedure:

Vzorci so bili velikosti med 1000 in 2000 respondentov in so ponavadi vključevali prebivalce največjega mesta v posamezni državi. V nekaterih državah pa je vzorec vključeval več mest, ki so bila izbrana naključno. Spet v drugih je bil oblikovan vzporeden vzorec 200 respondentov iz ruralnega področja ali pa so uporabili splošen nacionalen vzorec. Že izbranega respondenta ni bilo mogoče nadomestiti z rezervo. V predstavljenem postopku je bilo tudi nekaj izjem. Tako je bil na Finskem izbor respondentov opravljen na osnovi registra prebivalstva. V Severni Irski in na španskem podeželju, kjer je pokritost s telefonskimi priključki slaba, pa so bile ankete opravljene s pomočjo osebnega anketiranja.

Mode of data collection:

Osebno anketiranje na terenu z vprašalnikom na papirju.

Weighting:

Oblikovanih je bilo več spremenljivk uteži, ki popravljajo nad- oziroma podreprezentiranost posameznih skupin glede na populacijske vrednosti. Večina nacionalnih vzorcev je namreč izhajala iz registra gospodinjstev, kar pomeni, da so člani večjih gospodinjstev premalo, člani manjših gospodinjstev pa prekomerno zastopani v vzorcu. Oblikovane so bile ločene uteži za gospodinjstva in posamezne respondente. Slednje so sorazmerne velikosti gospodinjstva. Uteži, oblikovane na naključnem vzorcu respondentov pa so obratno sorazmerne z velikostjo gospodinjstva. Prav tako pa so bile oblikovane uteži, ko odravljajo neskladja po starosti in spolu ter, v primeru raziskav, ki temeljijo na nacionalnih vzorcih, tudi med regijami v posamezni državi.

Access restrictions

Check access restriction with the ADP.

Basic Data File Description

Variable list

Za dostop do podatkov kontaktiraj ADP.

Materials of the Study

No associated materials!

Study Results Materials

  1. ni podatka (2003). ICVS - International Crime Victim Surveys, Victimization [ostali dokumenti].
  2. Dijk, J.J.M. van (2003). ICVS - ICVS: the International Crime Victim Surveys [ostali dokumenti].
  3. Statistični urad RS (2001). AZK01 - Statistične informacije št. 265: 13 Kriminaliteta št. 2 / Rapid Reports No. 265: 13 Crime No. 2 [ostali dokumenti].
  4. Statistični urad RS (2001). AZK01 - AŽK-Anketa o žrtvah kriminala: Navodila za anketarje [ostali dokumenti].
  5. Statistični urad RS (2001). AZK01 - Dokumentacija ankete o žrtvah kriminala [ostali dokumenti].
  6. Statistični urad RS (2001). AZK01 - Rezultati raziskovanj št. 774: Kriminaliteta 2000 / Results of Surveys No. 774: Crime 2000 [ostali dokumenti].

Related Publications

There is no information about publications related to this study!

Access to data and documentation - Nesstar


Opis

Study is not available on Nesstar Browser.

STATUS RAZISKAVE

1 - Začetni opis raziskave.

KATEGORIJA RAZISKAVE

9 - najvišji rang, primerjalne ali kontinuirane raziskave, pomembne populacije, metodološko ustrezne

  How to CITE this study?

No data.

COBISS.SI
Publication date: 2003
 ADP ACTIVITIES
14. November 2019 | Univerzitetna knjižnica Maribor

Konferenca: Odprti raziskovalni podatki v Sloveniji

3. April 2019 | Fakulteta za družbene vede, Ljubljana

Delavnica ADP: Iskanje in uporaba raziskovalnih podatkov s področja družboslovja

 CONFERENCES AND EVENTS
20. January 2020 | Bruselj, Belgija

Zimska šola: Four dimensions of the future of work

17. February 2020 | Dublin, Ireland

15th International Digital Curation Conference (IDCC)

UNI-FDVCESSDA coretrust_logo RDA_Node
ADP je del Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede. Sredstva za delovanje ADP je zagotovil ARRS v okviru infrastrukturnega programa "Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani." ADP je član združenja evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA. © ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2017 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si