Z namenom, da bi čim bolje razumeli vpliv virusa na družbeno življenje in na posameznike ter omogočili interdisciplinarno sodelovanje ter enostaven in hiter dostop do raziskav, smo arhivi podatkov pod okriljem Konzorcija evropskih arhivov družboslovnih podatkov vzpostavili centralne podatkovne točke za zbirke raziskav o koronavirusni bolezni. Eno takih urejamo tudi v Arhivu družboslovnih podatkov in jo bomo predstavili na spletnem seminarju.
V prvem delu seminarja bomo raziskovalcem in drugi zainteresirani javnosti predstavili, kje dostopati do kakovostnih družboslovnih raziskav, ki so jih v povezavi z družbenimi vidiki pandemije Covid-19 zbrali in objavili raziskovalci in raziskovalke širom Evrope in so namenjeni ponovni uporabi. Predstavili bomo tudi vlogo in pomen evropskih arhivov družboslovnih podatkov, združenih v konzorcij CESSDA, pri posredovanju raziskovalnih podatkov.
Na seminar smo povabili raziskovalce, ki so v zbirki Covid-19, v katalogu ADP, objavili naslednje raziskave:
Žan Lep, Kaja Hacin Beyazoglu in Kaja Babnik, oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, UL: Psihološki profil pandemije COVID-19 v Sloveniji, 2020: Zaupanje, verodostojnost informacij ter psihološki in vedenjski odzivi na pandemijo
Mitja Hafner Fink in Slavko Kurdija, Center za raziskovanje javnega mnenja, množičnih komunikacij in medijev, Fakulteta za družbene vede: Slovensko javno mnenje 2020/1: Ogledalo javnega mnenja, Življenje in stališča v času epidemije COVID-19
Slavec Ana, InnoRenew CoE: Odnos do cepljenja proti SARS-CoV-2, 2020: Priložnostni vzorec
Izhodišča: Kakšne metodološke inovacije in kompromise so sprejeli in kako je pandemija spremenila pogled na način zbiranja podatkov? Izhodišča in glavne ugotovitve iz raziskave. Ali so že kaj objavili na podlagi podatkov? Kaj bi s podatki še bilo mogoče narediti, smiselnost ponovne uporabe?
Tretji sklop bomo namenili razpravi z udeleženci spletnega seminarja.
