Faktorji nadaljevanja šolanja slovenske mladine, 1973

Osnovne informacije o raziskavi

ADP - IDNo: FNS73
DOI: https://doi.org/10.17898/ADP_FNS73_V1
Glavni avtor(ji):
  • Makarovič, Jan
Ostali (strokovni) sodelavci:
  • Kogej, Pavel
Izdelal datoteko podatkov:
CLSDO - Center za raziskovanje lokalnih skupnosti in delovnih organizacij, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Univerza v Ljubljani (Ljubljana; 1973)

Finančna podpora:

Republiška raziskovalna skupnost

Vsebina raziskave

Ključne besede:

oprema šol, članstvo v krožkih, fakultativne dejavnosti, izvenšolska angažiranost, materialne dobrine, stres v šoli, odnos profesorjev, doseganje ciljev, šolanje, socialna neenakost, inteligenca, inteligentnost, distribucija sredstev, faktorji nadaljnjega šolanja, vključevanje v nadaljnje šolanje, umske sposobnosti, mladina, osemletno šolanje, objektivne možnosti šolanja, izbira poklica, osebnostne lastnosti, poklicno usmerjanje, zaposlovanje, zadovoljstvo s šolo, poklicna uspešnost, zadovoljstvo s poklicem, šolski uspeh, menjava šole, menjava poklica, vzgoja otrok, represivnost v domači vzgoji, mobilnost, poklicne želje, materina ocena primernosti otroka za šolanje, materialne možnosti šolanja, realizacija intelektualnih potencialov, osnovna šola, srednja šola, g-faktor

Vsebinska področja CESSDA
DRUŽBENA SLOJEVITOST IN SKUPINE - enakost in neenakost
Vsebinsko področja CERIF
Socialne strukture
Vsebinska področja ADP
MOBILNOST IN DRUŽBENA NEENAKOST
PSIHOLOŠKI POMEN IN REALIZACIJA INTELEKTUALNIH POTENCIALOV
ŠOLA KOT FAKTOR AKTUALIZACIJE INTELEKTUALNIH SPOSOBNOSTI
MLADINA V DRUŽINSKI IN ŠOLSKI SITUACIJI


Povzetek:

Raziskava vključuje podatke o socialnem poreklu in družinskem okolju učencev, o njihovem šolskem uspehu, izvenšolskih dejavnostih, interesih, poklicnih željah in izobraževalnih aspiracijah, vključitvah v nadaljno šolanje in uspešnosti pri nadaljevanju šolanja, kot tudi rezultate na testih sposobnosti (inteligentnost in kreativnost), ter osebnostnih testih. Poleg tega pa vključuje tudi ocene učiteljev, ter stališča mater učencev v zvezi z njihovim šolanjem, kot tudi podatke o njihovih vzgojnih stilih. Ti podatki se dopolnjujejo in nadgrajujejo v posameznih fazah raziskave, pri čemer moramo razlikovati; najprej standardne podatke iz Ankete o izbiri poklica ter rezultate skupinskih testiranj s testi umskih sposobnosti, nato rezultate treh različnih vprašalnikov in testa kreativnosti ("Uporabe predmetov"), rezultate poštne ankete o uspešnosti nadaljevanja šolanja in rezultate vprašalnika o vzgojnih stilih za matere učencev ter končno podatke o vključevanju v višje in visoke šole. Pred raziskavo samo je bil opravljen predpoizkus, v katerem je bila primerjana skupina učencev, ki se je kljub razmeroma nizkim intelektualnim sposobnostim vključila v nadaljnje šolanje, z drugo skupino, ki se je kljub razmeroma visokim sposobnostim v šolanje in vključila. Pri tem smo poleg zgoraj navedenih podatkov upoštevali posebej še kvalifikacijsko strukturo učiteljev v osnovnih šolah.

Metodologija


Čas zbiranja podatkov: junij 1971, 20.marec 1973, oktober 1974, jesen 1978
Čas izdelave: 1973
Država: Slovenija
Geografsko pokritje:

Ozemlje Socialistične republike Slovenije

Enota za analizo:

posameznik

Populacija:

Osmošolci osnovnih šol Socialistične republike Slovenije šolskega leta 1969/1970 in osmošolci osnovnih šol šolskega leta 1972/1973.

Izključeni: ni podatka
Zbiranje podatkov je opravil:

Republiški in komunalni zavod za zaposlovanje SR Slovenije, Center za raziskovanje lokalnih skupnosti in delovnih organizacij

Tip vzorca:

Tip vzorca: 1. V Sloveniji se vsako leto izvaja anketiranje vseh absolventov slovenskih osnovnih šol z Anketo o izbiri poklica, poleg tega pa se isti učenci testirajo še s posebno baterijo testov umskih sposobnosti. Osnovnošolci, ki so bili anketirani in testirani v šolskem letu 1969/70 in 1972/73, so tvorili naši osnovni populaciji, iz katerih smo izbirali vzorec za naš predpoizkus in našo glavno raziskavo. 2. V predpoizkusu smo najprej določili kritično vrednost testnega rezultata, ki bi ga morali doseči vsi učenci, ki so se vključili v nadaljnje šolanje na štiri letnih srednjih šolah, če bi obstajala absolutna skladnost med umskimi sposobnostmi in vključitvami. Nato smo za analizo izbrali vse učence, ki so se vključili v nadaljne šolanje kljub temu, da so bili njihovi rezultati "pod" to vrednostjo, in vse tiste, ki se niso vključili, čeprav so bili njihovi rezultati "nad" to vrednostjo. Glede na to, ne gre za vzorec v pravem pomenu besede, temveč za namensko izbrano podpopulacijo. 3. V glavni raziskavi smo za analizo izbrali tiste posameznike, ki so dosegli na testih natančne vrednosti 25., 50., 75. ali višjega percentila. Te skupine smo označili kot skupino intelektualno podpovprečnih, povprečnih, nadpovprečnih in talentiranih. Tudi tukaj torej ne gre za vzorec v običajnem pomenu besede, temveč za namensko izbrane podpopulacije.

Način zbiranja podatkov:

Skupinsko anketiranje mladih in pošiljanje vprašalnikov njim in njihovih materam

Uteževanje:

Brez uteževanja.

Omejitve dostopa

Avtorske pravice pridržane. Arhiv izroča podatke uporabnikom samo za namen, ki ga posebej opredelijo, ob zagotovitvi spoštovanja profesionalnih etičnih kodeksov. Uporabnik se posebej zaveže, da bo skrbel za tajnost podatkov in opravljal analize brez poskusov identifikacije posameznika.

Pri objavah, ki bi sledile na podlagi podatkov, je potrebno polno citirati avtorja in Arhiv.

Vsak uporabnik je dolžan opozoriti na morebitne pomanjkljivosti gradiva in poslati Arhivu 2 kopiji nastalih besedil.

Uporabnik naj pred uporabo pozorno prebere spremljajočo dokumentacijo in se v primeru nejasnosti obrne na avtorje raziskave ali Arhiv.

Osnovne informacije o datoteki podatkov

Naslov podatkovne datoteke: Podatki niso neposredno dostopni. Prosimo, preverite možnost dostopa do podatkov pri Arhiv družboslovnih podatkov!

Spremenljivke

Za dostop do podatkov kontaktiraj ADP.

Gradiva o izvedbi raziskave

  1. Makarovič, Jan (1973). FPS73 - VPRAŠALNIK "FNŠ - A" [Vprašalnik].
  2. Makarovič, Jan (1973). FPS73 - Vprašalnik "FNŠ - B" [Vprašalnik].
  3. Makarovič, Jan (1973). FPS73 - VPRAŠALNIK "FNŠ - C" [Vprašalnik].
  4. Makarovič, Jan (1974). FPS73 - STALIŠČA SLOVENSKIH MATER Vprašalnik [Vprašalnik].
  5. Makarovič, Jan (1974). FPS73 - Vprašalnik za učence o materah [Vprašalnik].
  6. Makarovič, Jan (1974). FPS73 - Vprašalnik za respondente leto dni po končani osnovni šoli [Vprašalnik].
  7. Makarovič, Jan (1973). FPS73 - Šifrant za raziskavo FPS73 [ostalo gradivo].

Rezultati raziskave

Ni gradiv povezanih z rezultati raziskave!

Povezane objave

  1. Makarovič, Jan (1984). Družbena neenakost, šolanje in talenti.
  2. Makarovič, Jan (). Vzgojna stališča slovenskih mater..
  3. Makarovič, Jan (1982). Vpliv družbene neenakosti na realizacijo intelektualnih potencialov: doktorska disertacija..
  4. Makarovič, Jan (1973). Faktorji nadaljevanja šolanja pri slovenski mladini..
  5. Makarovič, Jan (1973). Klasa i dob kao principi društvene nejednakosti..
  6. Makarovič, Jan (1974). Faktorji pridobivanja šolske izobrazbe pri slovenski mladini. I. del : raziskovalna naloga.
  7. Makarovič, Jan (1978). Faktorji pridobivanja šolske izobrazbe pri slovenski mladini. II. del, Realizacija intelektualnih potencialov v odvisnosti od družbene neenakosti : empirična raziskava..
  8. Makarovič, Jan (1975). Faktorji pridobivanja šolske izobrazbe pri slovenski mladini. Del II, Realizacija intelektualnih potencialov v odvisnosti od družbene neenakosti. A, Teoretični okvir raziskave..
  9. Makarovič, Jan (1979). Faktorji vključevanja v višje in visoke šole..
  10. Makarovič, Jan (1979). Faktorji vključevanja v višje in visoke šole: fazno poročilo..
  11. Makarovič, Jan (1980). Uspešnost mladih zaposlenih..
  12. Makarovič, Jan (1981). Vpliv družbene neenakosti na realizacijo intelektualnih potencialov, (Socialna neenakost in socialna politika, 09-5541)..
  13. Makarovič, Jan (1981). VPLIV SOCIALNE NEENAKOSTI NA REALIZACIJO INTELEKTUALNIH POTENCIALOV..

Dostop do podatkov in dokumentacije - Nesstar


POGOJI UPORABE:

Arhiv družboslovnih podatkov zaradi določenih razlogov ni uspel pridobiti izjave o izročitvi. V kolikor ste nosilec avtorskih pravic, prosimo, da kontaktirate ADP.

STATUS RAZISKAVE

2 - Polni opis raziskave.

KATEGORIJA RAZISKAVE

8 - teoretsko ali praktično pomembne raziskave, zapolnjujejo raziskovalno praznino ali imajo široko uporabnost za več praktičnih problemov, imajo dolgoročno vrednost za znanost

  Kako citiram to RAZISKAVO?

Makarovič, J. (2001). Faktorji nadaljevanja šolanja slovenske mladine, 1973 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP - IDNo: FNS73. https://doi.org/10.17898/ADP_FNS73_V1

COBISS.SI
Cobiss tip: 2.20
Datum prve podatkovne objave: 2001
 AKTIVNOSTI ADP
14. november 2019 | Univerzitetna knjižnica Maribor

Konferenca: Odprti raziskovalni podatki v Sloveniji

3. april 2019 | Fakulteta za družbene vede, Ljubljana

Delavnica ADP: Iskanje in uporaba raziskovalnih podatkov s področja družboslovja

 KONFERENCE IN DOGODKI
18. oktober 2019 | Bled, Slovenija

Sociološko srečanje: znanost in družbe prihodnosti

23. oktober 2019 | Helsinki, Finska

14. plenarno srečanje RDA: Data Makes the Difference

UNI-FDVCESSDA coretrust_logo RDA_Node
ADP je del Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede. Sredstva za delovanje ADP je zagotovil ARRS v okviru infrastrukturnega programa "Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani." ADP je član združenja evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA. © ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2017 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si