Ob izidu monografije Odprti podatki: načrt za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji, smo v ADP organizirali razpravo na temo odpiranja raziskovalnih podatkov v Sloveniji. Razprava v obliki okrogle mize je potekala 6. maja 2014 v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na okroglo mizo smo povabili šest razpravljavcev.
V okviru projekta SERSCIDA je v Beogradu 21. in 22. marca, potekala mednarodna konferenca z naslovom Opening Data Servicer in Social Sciences.
Mojca,
zanimivo se je bilo pogovarjati včeraj o problemih odprtega dostopa. Mislim, da bi morali izkoristiti ugoden veter naklonjenosti do iniciativ prostega dostopa. Malce me skrbi ta skepsa, ki sem jo zaznal s strani knjižničarjev glede problematike urejanja dostopa do podatkov. A bomo že takoj na začetku videli v tem konkurenčne predloge? (raziskovalni podatki vs. raziskovalna literatura)
Tudi sam sem bil v podobni dilemi, ko sem se spraševal, kako nasloviti prispevek za bližnjo konferenco Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov. Ali govorimo o prostem dostopu ali o odprtem dostopu? Ker gre pri jeziku pogosto bolj za spontano rabo in občutek kot pa za strogo definirane pomene, sem občutku zaupal in sledil zgledu programskega odbora konference. Preprosto se mi zdi, da se na dostop bolje veže pridevek prost kot pa odprti. Res pa je, da smo v preteklosti že večkrat uporabljali tudi kombinacijo odprtega dostopa (npr. v zloženki ADP), verjetno bolj težeč k skladnosti v pripisovanju termina odprto v kontekstu gibanja za odprto znanost.
Pobudo za razpravo o odprti znanosti, pravzaprav je pobuda oblikovana tule, je za pozdraviti. Ne da bi se posebej ukvarjal z opredelitivijo, kaj pomeni odprta znanost – v prvem koraku je blagovna znamka za različne skupinske iniciative in gibanja, ki nasprotujejo vsakovrstnim ‘nepravičnim’ omejitvam dostopa do znanstvenih objav, podatkov in orodij – me zanima, kaj od tega imamo v zametkih v Sloveniji v povezavi s področjem, s katerim se sicer ukvarjam. Namreč, z vprašanjem dostopa do podatkov za namen znanstvene obravnave.
Vendar avtorji postajajo zadržani do brezplačnega dajanja svojih del na voljo javnosti, kot je povedal upravitelj ene izmed takih digitalnih zbirk, saj v egoističnem okolju poskušajo najprej iztržiti čim več iz svojega dela. Končno poročilo…, str. 103
in
“drugič pa, da se soočimo s tehtnimi izzivi urejanja avtorskih pravic v digitalnem okolju, kot je problem javnega dostopa do kulturnih in znanstvenih dobrin.” URSIL novica
sta dva citata iz pravkar objavljenega poročila o problematiki.
Danes smo z vključitvijo prenovljene domače strani štartali z novo podobo ADP. Približno eno leto nazaj smo se z Gašperjem K. in Majo M. pogovarjali, kaj je narobe s staro. Za nekoga z minimalističnim pogledom na svet, ki je prvo verzijo domače strani izdelal sam s preprostim html-jem na način vhodne tabele s povezavami na manj kot 10 podpoglavij, je bila naslednja verzija že prerazkošna. Vendar sta me zlahka prepričala, da je bila tudi ta zadeva že nekaj časa iz mode. Tako smo se odločili, ko pa smo že šli v spremembo, nima pomena spreminjati samo tega, kako stvari izgledajo in smo se skupaj lotili celotne rekonceptualizacije ponudbe vsebin. V projekt promocije smo kot nosilno vključili idejo “odprte znanosti”, o čemer več kdaj drugič.
