V Arhivu družboslovnih podatkov je na voljo več raziskav, ki osvetljujejo položaj mladih v Sloveniji. Pred kratkim smo zbirko dopolnili z objavo raziskave Mladina 2020 (Lavrič in Deželan, 2022). Bralce in bralke vabimo, da se seznanijo z novo raziskavo in pobrskajo za predhodnimi raziskavami, ki so pod drobnogled vzele različne vidike življenja mladih v Sloveniji.
Raziskovalci in raziskovalke Inštituta za družboslovne študije ZRS Koper so v okviru evropskega projekta MiCREATE – Priseljeni otroci in priseljenske skupnosti v spreminjajoči se Evropi raziskovali vključevanje otrok priseljencev v slovenske šole in vlogo izobraževalnih […]
Ob 25. letnici delovanja ADP smo organizirali okroglo mizo z naslovom »Izzivi publiciranja in citiranja podatkov v družboslovju«. O zahtevah financerjev raziskav in izkušnjah slovenskih znanstvenih revij smo razpravljali s predstavnikom MIZŠ, dvema raziskovalcema in članoma uredniških odborov znanstvenih revij.
Z namenom, da bi čim bolje razumeli vpliv virusa na družbeno življenje in na posameznike ter omogočili interdisciplinarno sodelovanje ter enostaven in hiter dostop do raziskav, smo arhivi podatkov pod okriljem Konzorcija evropskih arhivov družboslovnih podatkov vzpostavili centralne podatkovne točke za zbirke raziskav o koronavirusni bolezni.
V projektu BeYond-COVID (BY-COVID) si bomo skupaj s še drugimi 52 organizacijami iz 20 držav v naslednjih 36 mesecih prizadevali, da bi bili podatki o COVID-19 (SARS-CoV-2) in drugih nalezljivih boleznih odprti in dostopni vsakomur. Predvsem je namen, da niso dostopni samo znanstvenikom v laboratorijih, ampak npr. tudi medicinskemu osebju v bolnišnicah ali vladnim uslužbencem in drugim. Vse s ciljem, da bi se v prihodnje hitreje in učinkoviteje spopadali z nalezljivimi boleznimi. Več o projektu preberite na blogu!
Arhivi iz Evropskega konzorcija družboslovnih podatkov (CESSDA) smo v zadnjem letu precej pozornosti namenili oblikovanju pregleda podatkov in projektov o družbenih vidikih COVID-19 v evropskih državah. V tem prispevku predstavljamo nekaj zanimivih družboslovnih raziskav o Covid-19 iz Kataloga podatkov CESSDA.
ADP smo 16. marca 2021 v sodelovanju s predstavniki CLARIN.SI in DARIAH-SI skušali odgovoriti na vprašanje, kje naj podatke objavljajo raziskovalci s Filozofske fakultete, pod okriljem katere raziskujejo geografi, jezikoslovci, sociologi, zgodovinarji, psihologi in drugi. V spletni delavnici v organizaciji Filozofske fakultete UL smo med drugim skušali odgovoriti tudi na nekaj temeljnih vprašanj, za katere ugotavljamo, da še zmeraj begajo raziskovalce, ki so pred odločitvijo, ali sploh objaviti podatke in kje naj jih objavijo.
Ugotavljamo, da je v slovenskem raziskovalnem prostoru malo znano, da arhivi objavljamo tudi kvalitativne podatke, največkrat so to besedilni podatki, zato v prispevku izpostavljamo nekaj relevantnih virov kvalitativnih podatkov. Vabljeni k branju!
Pri evropski digitalni infrastrukturi za umetnost in humanistiko DARIAH so oblikovali spletno orodje DARIAH ELDAH Consent Form Wizard za podporo pri oblikovanju obrazca, s katerim od udeležencev pridobimo soglasje za sodelovanje ter opredelimo način obdelave njihovih osebnih podatkov. Vabljeni k branju in preizkušanju čarovnika!
V okviru EU projekta Net4Society smo sodelovali pri izvedbi spletnega seminarja z naslovom Open Science for SSH Researchers: from legal obligations to ethical concerns na temo etičnih in pravnih zagat pri deljenju raziskovalnih podatkov. Pri izvedbi seminarja je sodelovala tudi sodelavka ADP. Na povezavi med drugim najdete prosojnice!
