Sodobne tehnologije med drugim prinašata množico in razpoložljivost podatkov, ki lahko služijo raziskavam in napredku v spoznanjih. Ob tem pa se pojavljajo novi izzivi, kako velike količine raznolikih podatkov predstaviti tako, da bodo najdljivi, dostopni, razumljivi in uporabljivi.
Raziskovalni dan Fakultete za družbene vede (FDV) je letni dogodek, ki je letos potekal 27. maja. Namenjen je predstavitvi raziskovalnega dela, izmenjavi znanja in izkušenj ter spodbujanju razprav o aktualnih znanstvenih vprašanjih, osrednja tema letošnjega dogodka pa je bilo znanstveno komuniciranje, ki je za sodobno akademsko skupnost izjemnega pomena. Za komuniciranje v razvijajočem sodobnem okolju imamo na voljo številne možnosti. Predvsem pa moramo vzeti v obzir, da znanstveno komuniciranje ni isto kot promocija.
Spletni seminar, ki ga je organiziral ADP, je predstavil rezultate raziskovalnega projekta Podnebno nevtralna in pametna mesta, pri katerem so podatke družboslovnih raziskav povezali s podatki o podnebju, da bi razkrili kompleksnost podnebnih sprememb in njihovih družbenih posledic.
Spodbuda za blog je nastala v okviru seminarja ADP Načrtovanje ravnanja s kvalitativnimi raziskovalnimi podatki: primer Spomin na medije v Jugoslaviji, ki je potekal 7. septembra 2021. Gosta seminarja sta bila dr. Jernej Amon Prodnik in dr. Jernej Kaluža iz Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede, ki sta se sprehodila skozi življenjski krog podatkov in predstavila nekaj dilem in rešitev, ki vodijo do kakovostne podatkovne objave. Med drugim predstavita tudi konkretne postopke, ki jih je potrebno izvesti pred arhiviranjem podatkov in njihovo znanstveno rabo.
V sklopu nacionalnega raziskovalnega projekta Zaščita bronastih spomenikov v spremenljivem okolju, ki ga je vodil Zavod za varstvo kulturne dediščine, je raziskovalce zanimalo, kako vseprisotno dostopnost mobilnih naprav izkoristiti za spremljanje poslabšanja stanja kulturne dediščine v zunanjem okolju, kjer je izpostavljena različnim škodljivim dejavnikom, od onesnaženosti zraka do vandalizma. Več o raziskavi in rezultatih na blogu!
V drugi polovici decembra 2020, le nekaj dni za tem, ko je bilo cepivo proti novemu korona virusu prvič odobreno v zahodnem svetu, je bila izvedena prva slovenska raziskava o odnosu prebivalstva do cepljenja proti bolezni, ki jo povzroča ta virus. Pobuda za raziskavo je prišla s strani skupine sedmih študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, ki jim je to temo pri seminarju Etika in pravni vidiki medicine predlagal njihov profesor dr. Matjaž Zwitter. Pridružila se je še skupina Covid-19 Sledilnik ter spletni panel JazVem.
Evropski konzorcij družboslovnih podatkovnih arhivov CESSDA je v sklopu seminarjev CESSDA Roadshow, ki so potekali v septembru in oktobru 2021, namenil pozornost še eni aktualni temi – raku in kroničnim boleznim. Več preberite na blogu ADP!
Z namenom, da bi čim bolje razumeli vpliv virusa na družbeno življenje in na posameznike ter omogočili interdisciplinarno sodelovanje ter enostaven in hiter dostop do raziskav, smo arhivi podatkov pod okriljem Konzorcija evropskih arhivov družboslovnih podatkov vzpostavili centralne podatkovne točke za zbirke raziskav o koronavirusni bolezni.
Evropski konzorcij družboslovnih podatkovnih arhivov CESSDA je to jesen organiziral številne dogodke, namenjene članicam konzorcija ter družboslovni raziskovalni skupnosti, združene pod imenom CESSDA Roadshow. Drugi dogodek v sklopu predstavitve CESSDA se nanaša na temo migracij. Več v prispevku!
V projektu BeYond-COVID (BY-COVID) si bomo skupaj s še drugimi 52 organizacijami iz 20 držav v naslednjih 36 mesecih prizadevali, da bi bili podatki o COVID-19 (SARS-CoV-2) in drugih nalezljivih boleznih odprti in dostopni vsakomur. Predvsem je namen, da niso dostopni samo znanstvenikom v laboratorijih, ampak npr. tudi medicinskemu osebju v bolnišnicah ali vladnim uslužbencem in drugim. Vse s ciljem, da bi se v prihodnje hitreje in učinkoviteje spopadali z nalezljivimi boleznimi. Več o projektu preberite na blogu!
