Glavni rezultat projekta TRIPLE je večjezična platforma GoTriple, ki uporabnikom omogoča enostavno odkrivanje znanstvenih objav in raziskovalnih projektov s področja družboslovja in humanistike, povezovanje z drugimi raziskovalci in še več.
Junijsko srečanje slovenskega vozlišča RDA je bilo posvečeno podatkovnemu svetovanju, ki se tudi v Sloveniji postopoma profesionalizira oz. postaja specializirana dejavnost podpornih služb v znanstveno raziskovalni dejavnosti. Podatkovno svetovanje je vse bolj nepogrešljivo pri načrtovanju in odgovornem ravnanju z raziskovalnimi podatki v vseh fazah življenjskega kroga podatkov. Namen srečanja je bil predstaviti trenutno stanje in pogoje za izvajanje podatkovnega svetovanja v Sloveniji ter opredeliti najpomembnejše korake za nadaljnji razvoj te dejavnosti.
Ob 25. letnici delovanja ADP smo organizirali okroglo mizo z naslovom »Izzivi publiciranja in citiranja podatkov v družboslovju«. O zahtevah financerjev raziskav in izkušnjah slovenskih znanstvenih revij smo razpravljali s predstavnikom MIZŠ, dvema raziskovalcema in članoma uredniških odborov znanstvenih revij.
V drugi polovici decembra 2020, le nekaj dni za tem, ko je bilo cepivo proti novemu korona virusu prvič odobreno v zahodnem svetu, je bila izvedena prva slovenska raziskava o odnosu prebivalstva do cepljenja proti bolezni, ki jo povzroča ta virus. Pobuda za raziskavo je prišla s strani skupine sedmih študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, ki jim je to temo pri seminarju Etika in pravni vidiki medicine predlagal njihov profesor dr. Matjaž Zwitter. Pridružila se je še skupina Covid-19 Sledilnik ter spletni panel JazVem.
Evropski konzorcij družboslovnih podatkovnih arhivov CESSDA je to jesen organiziral številne dogodke, namenjene članicam konzorcija ter družboslovni raziskovalni skupnosti, združene pod imenom CESSDA Roadshow. Drugi dogodek v sklopu predstavitve CESSDA se nanaša na temo migracij. Več v prispevku!
V projektu BeYond-COVID (BY-COVID) si bomo skupaj s še drugimi 52 organizacijami iz 20 držav v naslednjih 36 mesecih prizadevali, da bi bili podatki o COVID-19 (SARS-CoV-2) in drugih nalezljivih boleznih odprti in dostopni vsakomur. Predvsem je namen, da niso dostopni samo znanstvenikom v laboratorijih, ampak npr. tudi medicinskemu osebju v bolnišnicah ali vladnim uslužbencem in drugim. Vse s ciljem, da bi se v prihodnje hitreje in učinkoviteje spopadali z nalezljivimi boleznimi. Več o projektu preberite na blogu!
Spodbuda za blog je nastala v okviru seminarja ADP Načrtovanje ravnanja s kvalitativnimi raziskovalnimi podatki: primer Spomin na medije v Jugoslaviji, ki je potekal 7. septembra 2021. Gosta seminarja sta bila dr. Jernej Amon Prodnik in dr. Jernej Kaluža iz Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede, ki sta se sprehodila skozi življenjski krog podatkov in predstavila nekaj dilem in rešitev, ki vodijo do kakovostne podatkovne objave. Med drugim tudi vprašanje etične dileme vključevanja študentov v raziskovalno delo.
Evropski konzorcij družboslovnih podatkovnih arhivov CESSDA je to jesen organizirala številne dogodke na različne teme, namenjene članicam konzorcija ter družboslovni raziskovalni skupnosti, združene pod imenom CESSDA Roadshow. Zaradi epidemiološke situacije dogodki so potekali po spletu, v obliki tedenskih srečanj, ki pokrivajo najbolj aktualne globalne tematike s področja družboslovja: COVID-19, migracije, podnebne spremembe, rak in kronične spremembe ter recikliranje.
Blog je namenjen prvemu srečanju na temo COVID-19.
ADP smo 16. marca 2021 v sodelovanju s predstavniki CLARIN.SI in DARIAH-SI skušali odgovoriti na vprašanje, kje naj podatke objavljajo raziskovalci s Filozofske fakultete, pod okriljem katere raziskujejo geografi, jezikoslovci, sociologi, zgodovinarji, psihologi in drugi. V spletni delavnici v organizaciji Filozofske fakultete UL smo med drugim skušali odgovoriti tudi na nekaj temeljnih vprašanj, za katere ugotavljamo, da še zmeraj begajo raziskovalce, ki so pred odločitvijo, ali sploh objaviti podatke in kje naj jih objavijo.
Ugotavljamo, da je v slovenskem raziskovalnem prostoru malo znano, da arhivi objavljamo tudi kvalitativne podatke, največkrat so to besedilni podatki, zato v prispevku izpostavljamo nekaj relevantnih virov kvalitativnih podatkov. Vabljeni k branju!
