Kam po podatke o družbenih vidikih Covid-19?

Vir: Anna Shvets (Pexels)

Arhivi iz Evropskega konzorcija družboslovnih podatkov (CESSDA) smo v zadnjem letu precej pozornosti namenili oblikovanju pregleda podatkov in projektov o družbenih vidikih COVID-19 v evropskih državah (glej spletno stran CESSDA). V tem prispevku predstavljamo nekaj zanimivih družboslovnih raziskav o Covid-19 iz Kataloga podatkov CESSDA.

V skupnem Katalogu podatkov CESSDA je trenutno na voljo več kot 200 družboslovnih raziskav, ki vsebujejo podatke o družbenih vidikih obdobja epidemije Covid-19 iz različnih evropskih držav. Večina raziskav so objavili v nemškem arhivu GESIS, precej tudi v avstrijskem AUSSDA in britanskem UKDA, po nekaj raziskav pa je na voljo tudi iz Finske, Švedske, Irske, Nizozemske, Italije in Slovenije.

Med najzanimivejšimi raziskavami iz kataloga CESSDA je gotovo mednarodna raziskava Evropskega parlamenta Javno mnenje v EU v času korona krize, ki se izvaja mesečno vse od marca 2020. V Katalogu so raziskovalcem na voljo podatki iz aprila 2020 (European Parliament COVID-19 Survey – Round 1), junija 2020 (European Parliament COVID-19 Survey – Round 2) in septembra 2020 (European Parliament COVID-19 Survey – Round 3). Raziskava je potekala v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Češkem, Nemčiji, Danskem, Španiji, Finskem, Franciji, Grčiji, Hrvaškem, Madžarskem, Irskem, Italiji, Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, Romuniji, Švedskem, Sloveniji in Slovaškem. 21.804 udeleženci spletnega intervjuja, stari med 16 in 64 oz. 16 in 54 let, so sporočali stališča glede zadovoljstva z njihovim državnim zborom v času pandemije, glede posledic, ki jih prinašajo ukrepi zoper pandemijo v njihovi državi, o zadovoljstvu s solidarnostjo med članicami EU v boju zoper pandemijo itd. Podatki so na voljo v nemškem arhivu GESIS.

V nemškem arhivu družboslovnih podatkov GESIS so med drugim objavili tudi »The Mannheim Corona Study (MCS)«. Gre za nemški spletni panel, ki raziskuje družbene spremembe in posledice pandemije v Nemčiji. Med 20. marcem in 10. julijem 2020 je v raziskavi sodelovalo okoli 3.600 udeležencev, ki so tedensko odgovarjali, kako se je njihovo življenje spremenilo od začetka epidemije. V okviru raziskave »Employed in Times of Corona« so pridobili podatke o zaposlenih v Nemčiji. Maja 2020 so jih s pomočjo spletne ankete spraševali o osebni situaciji in delovnih pogojih v času epidemije. Zanimiv je tudi družinski panel (The pairfam COVID-19), multidisciplinarna, longitudinalna raziskava o partnerstvu in družinski dinamiki v Nemčiji. Letno zbirajo podatke v treh ločenih kohortah, opredeljenih z letnicami rojstva 1971-73, 1991-93 in 2001-03. Partnerji, starši in otroci v raziskavi odgovarjajo na vprašanja o partnerskih in medgeneracijskih odnosih v različnih življenjskih obdobjih. Rednemu raziskovanju so dodali še poseben vprašalnik o družinski dinamiki v času epidemije.

V avstrijskem arhivu AUSSDA je raziskovalcem na voljo npr. raziskava Learning conditions during COVID-19 (SUF izdaja) – ki so jo raziskovalci z Univerze na Dunaju izvedli na učencih (angl. Austrian pupils of all secondary school type) (Pupils) –  in študentih (angl. students in Austria attending higher education)  (Students). Raziskava o učencih obsega 19.337 sodelujočih učencev z vseh vrst srednjih šol, meritve so potekale aprila 2020. Maja je v raziskavi sodelovalo 13.410 udeležencev in potem še 3.110 v juniju 2020. Poleg sociodemografskih podatkov datoteke vključujejo tudi spremenljivke o čustvih, motivaciji za učenje, kompetencah, avtonomiji, socialnih odnosih, spolnih vlogah… v odnosu do upravljanja s časom, načrtovanja učenja ipd. Raziskava o študentih je v prvem merjenju obsegala 6.074 študentov iz višjega izobraževanja in je potekala marca in aprila 2020. V drugem valu, ki je tekel maja in aprila 2020, je sodelovalo 3.732 študentov (presečno: https://vocabularies.cessda.eu/vocabulary/TimeMethod?code=CrossSection ) in še 1.819 (longitudinalno).  Tretji val, junija 2020, je obsegal 661 (presečno) in 1.386 (longitudinalno).

V finskem arhivu FSD je na voljo več javnomnenjskih raziskav o življenju in delu v času epidemije, npr. EVA Survey on Finnish Values and Attitudes Autumn 2020 ali Citizens’ Pulse 1/2021. Zanimiva pa je tudi raziskava Child Barometer 2020, v kateri so aprila in maja 2020 šest let stare otroke spraševali o blaginji in idejah o dobrem življenju. Udeleženci raziskave so odgovarjali o tem, ali radi obiskujejo šolo, ali so radi doma, ali odrasli z njimi preživijo dovolj časa, kako pogosto so pohvaljeni in ali jih je kdaj bilo strah. Pri vsakem odgovoru so otroci lahko dodali pojasnilo. Demografski podatki vključujejo spremenljivke o spolu, regiji prebivališča, številu odraslih in otrok v gospodinjstvu, izobrazbi staršev in finančnem položaju gospodinjstva.

Na Nizozemskem so raziskavo o življenju v času Covid-19 (Social and Cultural Developments in the Netherlands – COVID-19 panel survey) izvedli kot nadaljevanje raziskave Social and Cultural Developments in the Netherlands: Documentation of a national survey on social cohesion and modernization, ki je potekala v 2019 in 2020. V raziskavi so spraševali o pandemiji, zaprtju, stališčih in vedenju z ozirom na vladne ukrepe. V katalogu je med drugim tudi nizozemska raziskava o delitvi dela po spolu v času Covid-19. Raziskava z naslovom LISS panel – Gender inequalities in times of the COVID-19 pandemic – Wave 1 je potekala aprila 2020. Vprašalnik so poslali 1.234 članom panela, ki so jih izbrali glede na to, ali imajo partnerja in/ali imajo plačano delo, nanj je odgovorilo 863 ljudi. Podatki še niso na voljo, raziskovalci pa si lahko pogledajo vprašalnik, ki je na voljo tudi v angleškem jeziku.

Vir: Markus Spiske (Pexels)

Po številu objavljenih raziskav na temo Covid-19 najbolj izstopa britanski arhiv UKDA. Tukaj navajamo le nekaj primerov. V raziskavi Student Mental Health During Covid-19 Pandemic, 2020 je sodelovalo 763 študentov. Spraševali so jih o depresiji, anksioznosti in stresu. Raziskava omogoča časovno primerjavo, saj so jo izvajali 2017, 2018, 2019 in 2020. Na voljo je tudi raziskava o spletnem učenju študentov psihologije (Online Team-based Learning in Psychology Students, 2020-2021). V raziskavi Scottish Victimisation Telephone Survey, 2020 so udeležence med drugim spraševali o kaznivih dejanjih pred epidemijo in od epidemije naprej, pa tudi o razumevanju kaznivih dejanj in varnosti upoštevajoč Covid-19. Opravljenih je bilo 2.700 telefonskih intervjujev, gre za slučajnostni vzorec gospodinjstev na Škotskem. Omenimo še Zoomshock: The Geography and Local Labour Market Consequences of Working from Home, 2020-2021, raziskavo o spremembah delovnih pogojev in potrošniških storitvah. Zanimiv je tudi sklop datotek z naslovom Corona Chronicles: Children Researching Their Everyday Lives, Education and Relationships During the Coronavirus Pandemic: Digitally Animated Videos and Activity Sheets for Creative, Socially Distanced and Remote, Inclusive Data Generation With Children, 2020-2021, kjer so na voljo video gradivo in besedilne datoteke za delo z otroki.

Katalog CESSDA je bogata zakladnica podatkov, zbranih od marca 2020, ko se je epidemija začela. Ob tem da vas vabimo k brskanju po katalogu, vas vabimo, da tudi vi prispevate podatke in tako skupaj gradimo bazo kakovostnih podatkovnih virov, ki bodo pomagali pri razumevanju družbenih sprememb.

Prejšnji članek

Objava raziskovalnih podatkov v odprtem dostopu

Naslednji članek

Spletni seminar CESSDA Roadshow: Covid-19

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja