Izzivi publiciranja in citiranja podatkov v družboslovju

Ob 25. letnici delovanja ADP smo organizirali okroglo mizo z naslovom »Izzivi publiciranja in citiranja podatkov v družboslovju«. O zahtevah financerjev raziskav in izkušnjah slovenskih znanstvenih revij smo razpravljali s predstavnikom MIZŠ, dvema raziskovalcema in članoma uredniških odborov znanstvenih revij. Pogovor na okrogli mizi je vodila dr. Sonja Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov.

Skrb za podatke sistemsko urejena

Pogovor smo začeli s Petrom Sterletom, ki smo ga povabili kot predstavnika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Zaposlen je na Direktoratu za znanost, je predstavnik Republike Slovenije v Upravljavskem odboru EOSC – Evropskega oblaka odprte znanosti in član Sveta za nacionalno koordinacijo odprte znanosti, je nacionalna kontaktna oseba za področje Evropskih raziskovalnih infrastruktur (ERI), delegat v programskem odboru Obzorja Evropa za raziskovalno infrastrukturo ter član Upravnega odbora Skupnega evropskega podjetja za superračunalništvo (EuroHPC JU).

Peter Sterle (Foto: IVB)

Zanimalo nas je predvsem, kaj na področju ravnanja z raziskovalnimi podatki za raziskovalce prinaša nov Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki smo ga začeli uporabljati 1. 1. 2022, in kaj si od njega lahko obetamo drugi akterji v raziskovalni skupnosti, ki skrbimo za podatke. Poudaril je, da uveljavljanje odprte znanosti izhaja iz razvitih raziskovalnih okolij – iz zavedanja o pomenu in vrednosti javnega financiranja raziskovanja in iz izkušenj, da mora znanost temeljiti na sodelovanju in ne na tekmovanju. Ta spoznanja so spodbudila spremembo od spodaj navzgor, dogajanja v razvitih evropskih centrih že od leta 2012 pridobivajo politično podporo za odprto znanost. Pomembno je, da slovenski raziskovalni prostor sledi spremembam in bo kompatibilen z evropskim. Pričakujemo lahko, da bo do večje spremembe prišlo z uveljavitvijo novega zakona o raziskovalni dejavnosti, ki pomeni pritisk od zgoraj navzdol, ampak v težnji spodbuditi približevanje razvitim okoljem.  

O tem, kaj prinaša nov zakon na področju podatkov natančno določata 40. in 41. člen zakona. Pomembno pa je, da zakon predvideva tudi dvig sredstev za znanost ter odpravo prekarnosti znanstvenih sodelavcev. Sterle je povabil vse zainteresirane za delovanje na področju odprte znanosti, da se poleg zakona seznanijo s ciljem 6.2. Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav iz nove Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30), ter spremljajo in sodelujejo pri nastajanju in uresničevanju z zakonom povezane Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ter pripadajočega akcijskega načrta.

Življenje s podatki v praksi

V ADP po eni strani ugotavljamo, da vse več raziskovalcev razume, da so podatki samostojen znanstveni rezultat, ki ga velja objaviti. Na drugi strani je še vedno veliko zadržkov pri tistih, ki še nimajo izkušenj z objavo podatkov. Zdi se, da je še zmeraj nizka raven ozaveščenosti o tem, kaj sploh pomeni objaviti podatke, kje podatke objaviti in kje najti motivacijo za objavo podatkov. V nadaljevanju pogovora smo osvetlili zahteve, izzive in pričakovanja z vidika raziskovalcev, ki že imata izkušnje z arhiviranjem in objavo podatkov. 

Dr. Igor Vobič (foto: IVB)

Besedo smo dali dr. Igorju Vobiču, ki je izredni profesor na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer v okviru Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja proučuje odnos med novinarstvom in tehnologijo, družbene vloge novinarjev in delovni proces v novinarskih uredništvih. Z njegovo raziskovalno skupino v ADP zadnja leta zelo dobro sodelujemo. Raziskovalci so izkazali interes za pridobivanje znanja in veščin, ki pomagajo pri arhiviranju in objavi podatkov. Zanimalo nas je, kako je prišlo do odločitve, da so podatke začeli objavljati.

Dr. Vobič je navedel tri razloge, zaradi katerih po njegovem mnenju velja deliti podatke. Prvi je ideja razširjati znanje, drugi transparentnost in tretji, da so »odprti podatki« postali norma. Izpostavil je, da v njihovi raziskovalni skupini, ki med drugim zbira podatke »govorjene zgodovine«, priprava podatkov za arhiviranje in objavo predstavlja eno od nosilnih sestavin dela (glej npr. MEDJUG19, MEDJUG20, DVNCOV20). Zagotavljanje transparentnosti, integritete in sledljivosti na način objave podatkov veljajo za nekaj samo po sebi umevnega. Imajo izkušnjo s kolegico, ki ni hotela ali mogla dokazati obstoja podatkov, na katerih so temeljile njene publikacije, zato toliko bolje razumejo pomen objave podatkov in zagotavljanja dostopnosti na dolgi rok. Izkušnje kažejo, da tudi vse več založb zahteva potrdilo ob predložitvi članka v recenzijo (npr. Taylor & Francis), da so podatki objavljeni v dostopnem repozitoriju, in tudi potrdilo o odobritvi s strani komisije za etiko. To seveda predstavlja dodatno delo, vendar v njem vidijo pomen in jim ni težko vložiti nekaj dodatnega truda – so se pa tudi že veliko naučili, posebno pozornost namenjajo usposabljanju študentov za prakso odprtih podatkov. Ob tem je opozoril, da ne gre spregledati protislovja med načeli odprte znanosti in akademsko tekmovalnostjo, na kateri temeljijo kariere raziskovalcev in da bo o tem še potrebno govoriti.

Na okroglo mizo smo povabili tudi dr. Romana Kuharja, ki je redni profesor za sociologijo na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani. Raziskuje na področjih, povezanih s politikami enakosti, diskriminacijo, državljanstvom in človekovimi pravicami. Trenutno vodi temeljni projekt »Državljanstvo in intersekcionalnost«, jeseni pa začne s sodelovanjem na novem evropskem projektu FIERCE, katerega teme so populistične anti-spolne politike v Evropi. Spomnili smo se 20. obletnice delovanja ADP, na kateri smo govorili o arhiviranju kvalitativnih podatkov, saj smo ugotovili, da raziskovalci zmotno menijo, da objavljamo samo kvantitativne podatke. Promocija je takrat uspela. Tudi z dr. Kuharjem in njegovimi kolegicami smo od takrat objavili več kvalitativnih raziskav (glej npr. SZ07, INTERD17). Prosili smo ga, da nam pove, kako sam vidi proces arhiviranja podatkov.

»Arhiviranje raziskovalnih podatkov zahteva posebno pozornost in načrtovanje. Veliko je namreč lahko izgubljenega, če že na začetku raziskovalnega procesa ne načrtujemo, da bomo podatke arhivirali in s tem zagotovili transparentnost našega dela in možnost ponovne uporabe zbranih podatkov. Zato bi bilo zdaj, ko smo z novim zakonom o raziskovalni dejavnosti v prvih fazah tega procesa, nujno vzpostaviti jasne standarde načrtovanja dela s podatki, ki morajo hkrati upoštevati specifike posameznih znanstvenih področij. Vse to zahteva dodatno izobraževanje in nenazadnje senzibiliziranje raziskovalk in raziskovalcev, zakaj je taka transparentnost nujna, hkrati pa tudi dodatna finančna sredstva, s katerim bo poplačano to dodatno delo. Hkrati se mi zdi ključno, da preprečimo to, kar se dogaja z odprtim dostopom pri objavljanju člankov; pozorni moramo biti na potencialno komercializacijo tega procesa in na to, da bodo zasebne založbe, ki ustvarjajo enormne dobičke na osnovi podatkov, ki jih raziskovalci zbiramo s pomočjo javnega denarja, želele (ali celo pogojevale objave) z arhiviranjem podatkov v njihovih komercialnih bazah in arhivih.«

Skrb za transparentnost in preverljivost na strani znanstvenih revij

Leta 2019 in 2020 smo v ADP v okviru vozlišča RDA Slovenija izvajali več aktivnosti za znanstvene revije. Osnovna naloga je bila revije seznaniti o pomenu citiranja podatkov in dostopa do podatkov, na katerih temeljijo znanstveni članki. V okviru takratnih aktivnosti so nekatere slovenske revije za avtorje člankov uvedle priporočila za ravnanje s podatki; npr. revija Socialno delo s Fakultete za socialno delo in revija CEPAR – Central European Public Administration Review, ki jo izdaja Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani. V letih 2021 in 2022 pri konzorciju CESSDA nadaljujemo z aktivnostmi, v pilot smo vključili štiri znanstvene revije s področja družboslovja in humanistike. Med bolj pogostimi pomisleki na strani uredništev, s katerimi smo doslej sodelovali, sta bila strah pred dodatnimi obremenitvami že tako obremenjenih uredništev. In, ali bodo nove dodatne zahteve odgnale avtorje, da bodo šli objavit raje kam drugam. Med argumenti za vpeljavo novih pravil pa je pri naših sogovornikih in sogovornicah bila jasno razvidna želja prispevati k večji kakovosti in kredibilnosti revije – tudi s pomočjo uvajanja novih navodil. To je bilo izhodišče pogovora s predstavnikoma dveh revij.  

Pogovor o vlogi revij smo začeli z dr. Borisom Mancetom, ki je zaposlen kot raziskovalec v Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede in je obenem tudi pomočnik urednika pri reviji Javnost – The Public. Revija Javnost sodeluje v pilotu, ki ga izvajamo v ADP. V uredništvu so se odločili, da bodo pripravili nova navodila za avtorje, ki spodbujajo skrbno ravnanje s primarnimi podatki. Zanimalo nas je, s katerimi strahovi, morebitnimi dilemami so se ukvarjali v uredništvu in katere prednosti so pretehtale.

Dr. Mance je poročal, da v uredništvu revije Javnost niso predolgo razpravljali, ampak so se odločili kar za empirični preizkus. Pred njimi je tedaj bila posebna številka Suplement, Javnost – The Public, Vol. 28 – 2021. Avtorje so pozvali, da pred objavo članka objavijo še podatke, na katerih temeljijo spoznanja. Objave podatkov niso pogojevali, so pa želeli preveriti, kako bodo raziskovalci reagirali na poziv za deljenje podatkov. Odziv je bil presenetljivo pozitiven, vsi avtorji, ki so članke utemeljili na podatkih, so se odzvali in pripravili gradivo za objavo v ADP. Pri tem poskusu je ADP nudil vso potrebno podporo.

Dr. Mance je opozoril tudi na dejstvo, da nove zahteve prinašajo dodatno delo za uredništva in tudi za raziskovalce, ki so morali podatke dodatno urediti za namen druge rabe in opremiti z metapodatki, za to delo pa niso dodatno plačani. Preseči bi morali razumevanje, po katerem citiranost velja za valuto. »Menim, da bi morala politika tukaj stopiti bliže raziskovalcem. Če so lahko v razpisih rezervirana javna sredstva za plačilo objav odprtega dostopa komercialnim založnikom, ki dosegajo vrtoglave zneske, bi še toliko bolj veljalo, da so tovrstnih spodbud deležni sami producenti znanja. Torej, da se, med drugim, tudi dodatno delo, ki ga imajo s pripravo podatkov prepozna in ustrezno plača.« je povedal.

Za sodelovanje v pilotu so se odločili tudi v reviji Economic and Business Review. V pogovoru se nam je pridružil Tomaž Ulčakar, vodja Centralne ekonomske knjižnice, Založništva in Infrastrukturnega centra Ekonomske fakultete, ki je del mreže MRIC-ev UL. Pri reviji Economic and Business Review sodeluje od leta 2010, ko je izdajateljstvo v celoti prešlo na Ekonomsko fakulteto, sprva kot administrativna in tehnična pomoč uredništvu, zdaj pa predvsem v vlogi koordinatorja dela.

Pri reviji EBR so navodila za avtorje že uveljavili, odločili so se za blažjo različico, to pomeni, da avtorjev in avtoric člankov ne obvezujejo, ampak jim priporočajo, da podatke pred objavo članka objavijo v ustreznem arhivu. Eden od pomislekov v času priprave navodil je bil, koliko dodatne obremenitve bodo politike odprtih podatkov prinesle reviji oz. uredništvu. Zanimalo nas je, kako je pri EBR potekal proces odločanja. 

Ulčakar je na kratko povzel, da je bilo v uredništvo kar veliko pogajanj in razprav o pomenu uvajanja novih navodil, saj je bila v ozadju seveda skrb, da bo to prineslo nove zadolžitve in bremena. Člani uredništva so bili na začetku zadržani glede uvedbe pravil za deljenje podatkov. Potrebovali so garancijo, da se avtorji ne bodo obračali na njih za nadaljnja podrobna navodila glede priprave podatkov in da bo ADP na voljo za podporo. Dobro je, da je Ekonomska fakulteta že imenovala podatkovnega svetovalca, ki pomaga in svetuje tako raziskovalcem kot uredništvom in je tudi vez z ADP. Prepričalo jih je, da je usmeritev odprte znanosti sodobni pristop in da prispeva k pozitivnemu ugledu revije kot napredne. Pri razpravi v uredništvu je sodeloval tudi fakultetni podatkovni svetovalec. Skupaj so pripomogli k temu premiku. Ulčakarja smo prosili, da na kratko strne svoje misli: »ADP je dal v 25. letih družboslovnemu raziskovanju res veliko, lahko rečemo prav impozantno delo. V prihajajoči eri bo zaradi spremenjenega okolja in različnih zahtev vseh deležnikov še pomembnejše sodelovanje znotraj ved in tu je naša priložnost, da v skupnem polju družboslovja, res čim bolj izkoristimo potenciale podatkov, znamo deliti raziskave in še bolj prispevamo k znanosti.«

Vloga in pomen podatkovnih arhivov

Za zaključek prvega kroga je predstojnik ADP, doc. dr. Janez Štebe, predstavil kakšno vlogo arhivi družboslovnih podatkov igramo na polju publiciranja. Kaj ponujamo revijam in kaj avtorjem? Glavna stvar, ki jo lahko arhivi ponudimo, je s svojimi storitvami uveljaviti vidnost podatkovnih objav kot samostojnega rezultata raziskovanja, enakovrednega besedilni objavi članka v reviji. Na ta način se bo v veliki meri poplačal trud raziskovalcev, vložen v pripravo podatkov za dostop drugim, saj je tu potrebnega veliko dodatnega dela. Njihovi podatki bodo trajno dostopni, drugi jih bodo navajali in beležili ter nagrajevali se bodo v okviru raziskovalčeve bibliografije. Arhivi po Evropi pa tudi skupaj razvijamo storitve, namenjene posebej pomoči manjšim uredništvom revij in njihovim avtorjem. Prilagajamo postopke prevzema podatkov, npr. s hitro predobjavo vsebine za citiranje podatkov, ki vsebuje stalni identifikator kot je DOI ter naslov in mesto dostopa do podatkov. Posameznim revijam, ki z nami sklenejo dogovor, lahko ponudimo tudi njim prilagojene storitve, kot je svetovanje avtorjem pri pripravi podatkov namesto uredništev revije in zagotavljanjem podatkom primerne obravnave v različnih režimih objavljanja in omejitev dostopa. Revijam ponujamo tudi Smernice za oblikovanje politik znanstvenih založb glede navajanja raziskovalnih podatkov v znanstvenih publikacijah in zagotavljanja dostopa do primarnih podatkov, uporabljenih v člankih.  

Predstojnik ADP, Janez Štebe (foto: Urban Resnik)

Podatkovne storitve v prihodnosti

V drugem krogu razprave smo se dotaknili še nekaj vprašanj. Petra Sterleta z MIZŠ smo vprašali, ali nov zakon ob naloženih odgovornostih predvideva tudi nagrade? Ali bo delo s podatki ustrezno finančno ovrednoteno? Konkretno, ali bodo raziskovalci lahko dobili dodatne ure za ravnanje s podatki? Ali so predvidene kakšne druge spodbude?

Povedal je, da se bo financiranje znanosti dvakrat povečalo in da se bodo sredstva delila drugače. Poudaril je, da spremembe oz. pobude prihajajo iz razvitih raziskovalnih okolij in da se bo tudi slovensko raziskovalno okolje moralo s tem harmonizirati.

Raziskovalca in predstavnika revij smo v drugem krogu prosili, da ocenijo dosedanje sodelovanje z ADP kot podatkovnim servisom. Kako so zadovoljni oz. nezadovoljni z dosedanjim delom? Ali imajo kakšne predloge glede storitev, vezano na sodelovanje revij, avtorjev člankov in podatkovnih servisov?

V duhu praznovanja 25. obletnice delovanja ADP so vsi udeleženci sodelavkam in sodelavcema ADP čestitali in se zahvalili za podporo. Dr. Vobič je predlagal, da bi uvedli izobraževanje v podiplomskem študiju, v katerem bi mladi dovolj zgodaj pridobili veščine in znanja za delo s podatki. Dr. Kuhar je opozoril, da ne bi bilo dobro, če bi vsak financer ali revija pripravil svoja specifična navodila za ravnanje s podatki, saj bi to prineslo dodatne skrbi in delo. Naj ARRS, revije in raziskovalne ustanove postavijo usklajene in jasne zahteve ter izvajajo pritisk na raziskovalce, da sodelujejo pri odprti znanosti, vendar naj bo ta pritisk ‘nežen’.

Udeleženci proslave (Foto: Urban Resnik)

Dr. Štebe se je predstavniku Ministrstva, predstavnikom revij in avtorjev zahvalil za sodelovanje in povzel, da je na vsak način potrebno olajšati delo raziskovalcev, ki so sicer v veliki meri do sedaj delali na etični pogon – vsi sodobni etični kodeksi raziskovanja izrecno zahtevajo ustrezno skrb za dostop do podatkov že zaradi dokazovanja poštenosti raziskovanja. Sodeč po številnih izkušnjah in konkretnih primerih, s katerimi smo se seznanili na okrogli mizi, ne bi smelo biti težav z uskladitvijo zahtev raziskovalnih organizacij, financerjev in revij in da se ob tem upošteva zahteve EU. Strinjal se je tudi, da je poleg storitev, ki so v repozitorijih na voljo za predajo podatkov, pomembno sistematično uvajanje in izobraževanje na različnih nivojih izobraževanja in profesionalnega razvoja in predlagal, da se da pobudo na Univerzo v Ljubljani tako za vnos vsebin etike in ravnanja s podatki v redno izobraževanje in da se razvije tudi usposabljanje posebnega profila podatkovnih svetovalcev po raziskovalnih ustanovah. Obenem pa bi morala ARRS v svojih projektih omogočiti oceno dela za pripravo kolikor se da odprtih podatkov in povrnitev s tem povezanih stroškov, po zgledu prakse ponekod v tujini (tukaj).  

Zaključne misli

Motivacija za sodelovanje pri odprti znanosti je, kot kaže, velika. Ob tem pa ostajamo realistični, zavedamo se omejitev in izzivov, ki nas čakajo. Da bi jih odgovorno lahko prevzeli, moramo imeti na drugi strani odločevalce in financerje, ki bodo razumeli kaj počnemo in v kakšnih pogojih. Iztočnice iz okrogle mize so lahko dobra popotnica za nadaljevanje razprave.

Prejšnji članek

Nekaj praktičnih napotkov pri analizi obsežnejših zbirk kvalitativnih podatkov