V Arhivu družboslovnih podatkov je na voljo več raziskav, ki osvetljujejo položaj mladih v Sloveniji. Pred kratkim smo zbirko dopolnili z objavo raziskave Mladina 2020 (Lavrič in Deželan, 2022). Bralce in bralke vabimo, da se seznanijo z novo raziskavo in pobrskajo za predhodnimi raziskavami, ki so pod drobnogled vzele različne vidike življenja mladih v Sloveniji.
Mladina 2020: Položaj mladih v Sloveniji
Mladina 2020 je nacionalna raziskava o mladih med 15. in 29. letom starosti v Sloveniji. Raziskava se v veliki meri opira na predhodni raziskavi Mladina 2010 in Mladina 2000. Del podatkov so raziskovalci zbrali na terenu, zaradi omejitev za preprečevanje širjenja epidemije Covid-19 so drug del podatkov zbrali z aplikacijo za video komunikacijo Zoom. Raziskava obsega 1200 enot in celovito obravnava položaj mladih, na način, da vključuje vsa ključna življenjska področja mladine.
Podatke so zbirali od 19. avgusta do 10. novembra 2020, z metodama osebni intervju in spletni vprašalnik za samoizpolnjevanje. Temeljni namen raziskave je podpora oblikovanju javnih politik na področju mladine. Ob raziskavi so izvajalci pripravili tudi priporočila, ki lahko služijo kot izhodišče za oblikovanje ukrepov. Podatki raziskave so v Arhivu družboslovnih podatkov dostopni le na zahtevo, medtem ko so podatki predhodnih izvedb dostopni širšemu krogu uporabnikov.
Mladina 2010: Družbeni profil mladih v Sloveniji
Osnovni namen raziskave je bil ustvariti celovito sliko o življenju mladih, starih med 15 in 29 let, v Sloveniji. Študija predstavlja konceptualno in metodološko nadaljevanje tradicije raziskovanja mladih v Sloveniji, z nekaterimi dodelavami. Kot osnova za oblikovanje metodološkega pristopa so bile uporabljene že opravljene študije mladih v Nemčiji (Hurrelmann et al., 2002, 2006), ter pristopi in koncepti, ki se pojavljajo v dosedanjem raziskovanju mladih v Sloveniji od leta 1985 naprej.
Podatke so zbirali med julijem in septembrom 2010 z metodo osebno anketiranje na terenu z vprašalnikom na papirju in samoizpolnjevalna anketa. Raziskava obsega 1257 enot.
Glavni obravnavani problemski sklopi so naslednji: demografske spremembe in medgeneracijsko sodelovanje, izobraževanje in usposabljanje, ustvarjalnost, kultura, prosti čas, virtualizacija vsakodnevnega življenja, zaposlovanje in podjetništvo, trajnostni način družbenega delovanja, bivanjske in stanovanjske razmere, zdravje in dobro počutje, participacija in socialna vključenost, prostovoljne dejavnosti, mobilnost mladih in globalizacija.
Mladina 2000
Podatke so zbirali z metodo osebnega anketiranja na terenu z vprašalnikom na papirju od 20. oktobra do 28. novembra 2000. Ciljna populacija so bili prebivalci s stalnim bivališčem na ozemlju Republike Slovenije, stari v razponu od dopolnjenih 16 let do dopolnjenih 29 let na dan 20. oktober 2000. Raziskava obsega 1262 enot.
Raziskava prikaže splošno podobo mlajše generacije v Sloveniji, s poudarkom na političnih stališčih in odnosu do politike ter demokracije, nakupovalnih navadah ter socialnih stikih. Poleg tega so zajeta vprašanja o navadah, aktivnostih in preživljanju časa, vrednotah, odnosu do šole in staršev ter ocenjevanje problemov mladih.
Mladina ’95: Mladi in družbene spremembe
Osnovni cilj raziskave je bil ugotoviti temeljne življenjske in socialne pogoje študentk in študentov, kako nanje gledajo in kako se na njih odzivajo v obdobju intenzivne družbene transformacije. Raziskava je kvantitativna študija vrednotnih usmeritev, problemov in aktivnosti najbolj izobraženega dela mladine v Sloveniji. Širši pomen raziskave avtorji utemeljujejo s tem, da študentje in študentke živijo podaljšano mladost ali postadolescenco, ki je najbolj modernizirana oblika mladosti in obenem tudi tipična oblika mladosti mladih v sodobnih družbah. Študentske mladinske kulture so bile praviloma izhodišče univerzalnim mladinskim kulturam, študentska socialna in politična gibanja pa so bila jedro gibanj socialnega in političnega protesta in alternativnih gibanj. Zato so dogajanja med mladino lahko napovednik bodočih socialnih, kulturnih in političnih gibanj v širši družbi. Avtorji so v raziskavi predpostavljali, da so bili takratni študentje in študentke potencialni bodoči mnenjski vodje.
Podatke so zbirali marca in aprila 1995 med študenti in študentkami drugih in tretjih letnikov visokošolskih študijskih programov na Univerzah v Mariboru in Ljubljani. Anketirali so 1829 naključnih slušateljev in slušateljic naključno izbranih predmetov v drugih in tretjih letnikih visokošolskih programov obeh univerz.
Mladina ’93: Vrednote in življenjski stili mladih
Mladina 1993 je bila prva resnejša raziskava mladostniške populacije v času velikih družbeno ekonomskih sprememb v Sloveniji. Konceptualno se je navezovala na Mladino ’85 in na Shellove raziskave mladine v Nemčiji. Študija se ukvarja z vrednotnimi usmeritvami, problemi in aktivnostmi mladostnikov in mladostnic v Sloveniji. Podatke so zbirali med 25. majem in 10. junijem 1993. Ciljna populacija so bili dijaki srednjih šol v Sloveniji. Podatke so zbrali z metodo skupinskega anketiranja v razredih v srednjih šolah, samoizpolnjevana anketa. Raziskava obsega 2310 enot.
Mladina 1985: Položaj, svest i ponašanje mlade generacije Jugoslavije
Raziskava je potekala v dveh sklopih, kot kvantitativna študija vrednotnih usmeritev in življenjskih stilov mladih v Sloveniji, ki je bila del jugoslovanske raziskave “Položaj, svest i ponašanje mlade generacije Jugoslavije”, ter kot kvalitativna študija, v okviru katere je bila opravljena analiza diskurza o mladini v revijah Mladina in Tribuna, v obdobju 1945-1985 ter globinski intervjuji s predstavniki družbenih gibanj.
V ADP so dostopni podatki, zbrani z osebnim anketiranjem na terenu z vprašalnikom na papirju. Osnovni cilj kvantitativne študije je bil opisati življenjske razmere, socialni položaj, vrednotne orientacije in prakse mladih ter ugotoviti temeljne dejavnike njihovega oblikovanja. Podatke so zbirali leta 1985 in 1986, v vseh republikah in avtonomnih pokrajinah nekdanje Jugoslavije: Slovenija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Srbija, Vojvodina, Kosovo, Makedonija. Ciljna populacija so bili mladi od 14. do 27. leta starosti. Raziskava obsega 6215 enot.
Arhiv družboslovnih podatkov je zakladnica slovenskega družboslovnega raziskovanja. Preden se odpravite na teren zbirat »svoje« podatke, preverite, ali so v ADP že na voljo podatki, ki so vam lahko v pomoč pri raziskovanju, morda si lahko pomagate z vprašalnikom ali literaturo, ki so jo pred vami uporabili drugi raziskovalci in raziskovalke.
Viri – podatkovne objave:
Ule, M. in Vrcan, S. (2000). Mladina 1985: Položaj, svest i ponašanje mlade generacije Jugoslavije [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: MLA85. https://doi.org/10.17898/ADP_MLA85_V1
Ule, M. (2000). Mladina ’93: Vrednote in življenjski stili mladih [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: MLA93. https://doi.org/10.17898/ADP_MLA93_V1
Ule, M. (2000). Mladina ’95: Mladi in družbene spremembe [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: MLA95. https://doi.org/10.17898/ADP_MLA95_V1
Miheljak, V. in Ule, M. (2001). Mladina, 2000 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: MLA00. https://doi.org/10.17898/ADP_MLA00_V1
Lavrič, M. (2011). Mladina 2010: Družbeni profil mladih v Sloveniji [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: MLA10. https://doi.org/10.17898/ADP_MLA10_V1
Lavrič. M. in Deželan. T. (2022). Mladina 2020: Položaj mladih v Sloveniji [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: MLA20. https://doi.org/10.17898/ADP_MLA20_V1