SJM68 - Slovensko javno mnenje 1968
Glavni avtor: Ostali sodelavci:
- Klinar, Peter
- Markič, Boštjan
- Roter, Zdenko
- Trček, Vinko
Izdelal:
Serija:
- SJM/Slovensko javno mnenje
Po zasnovi anketo SJM lahko primerjamo s Splošnimi družboslovnimi anketami v nekaterih drugih državah, katerih cilj je zagotoviti družboslovno zanimive podatke o spremembah v subjektivnih zaznavah in stališčih splošne populacije. Z začetkom leta 1968 se nekatera vprašanja ponavljajo iz leta v leto. Stalne teme ankete so ocena družbenih in gospodarskih razmer, politično življenje, okolje, mednacionalni odnosi in religija. Od leta 1989 dalje se projekt SJM intenzivno vključuje v razne znane mednarodne anketne raziskave in s tem svojim podatkom dodaja mednarodno komparativno perspektivo. Občasno se pod istim naslovom pojavi tudi kakšen specialni projekt posvečen posamezni temi.
Ključne besede:
družbeni in zasebni sektor, (ne)učinkovitost socialističnega gospodarstva, socialna politika, pokojnine, zdravstvo, odnosi med republikami, odnos do zamejskih Slovencev, odhajanje na delo v tujino, družbenopolitične organizacije, zveza komunistov, ugledni politiki, struktura odločanja v družbi, volilno obnašanje, ugled Jugoslavije v svetu, zunanja politika, socialna diferenciacija, ugled poklicev, množični mediji, religija in vloga cerkve, krvodajalstvo, vrednote, Češkoslovaška, nezadovoljstvo, gospodarska reforma, družbene dejavnosti, nerazvite republike, pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, nezaposlenost, vzroki migracij, vernost, obramba, primerjave političnih sistemov
Vsebinska področja:
DRUŽBA IN KULTURA - družbene navade in stališča
Sociologija
zasebni sektor, davki
razvoj gospodarstva, družbene dejavnosti
položaj Slovenije v Jugoslaviji, delo v tujini
družbenopolitične organizacije, volitve
zunanja politika Jugoslavije, ugled, obramba
razlike med ljudmi
mediji
vernost, krvodajalstvo
Raziskava SJM 68 je prva iz serije raziskav Slovensko javno mnenje. Vprašalnik je bil razdeljen po tematskih področjih. Precej vprašanj je namenjenih oceni učinkovitosti socialističnega gospodarstva, njegovih pomanjkljivosti, ljudje ocenjujejo perspektive gospodarstva, primerjajo družbeni in zasebni sektor. Ocenjene so aktualne reforme, socialna politika, pokojnine, zdravstvo. Poseben sklop je namenjen odnosu med jugoslovanskimi republikami in problemu migracij: mnenja o vzrokih za odhajanje v tujino in morebitni škodi ugledu Jugoslavije zaradi migriranja državljanov. V sklopu, ki je namenjen oceni notranje politike, respondenti navajajo politika, ki ima med ljudmi največji ugled, naklonjenost politiki Zveze komunistov in mnenjih glede meril za sprejem vanjo, ocenjujejo vpliv in delovanje družbenih skupin in organov v prid splošnih interesov, ter izražajo stališča glede volitev. V sklopu, ki se nanaša na jugoslovansko zunanjo politiko, najdemo navedbo politika, ki je najbolj zaslužen za svetovni mir, mnenje o najprimernejši zunanjepolitični usmeritvi Jugoslavije in nabor držav, s katerimi naj bi imela Jugoslavija najboljše odnose. Respondenti primerjajo 10 držav (vključno z Jugoslavijo) oziroma skupin držav, glede na možnosti napredovanja, šolanja, njihovega gospodarstva, odnosov med ljudmi, ipd. Štiri vprašanja so namenjena tudi vojaški obrambi nasploh, med njimi mnenje o služenju vojske slovenskih vojakov doma. V naslednjem sklopu respondenti navajajo razloge za za socialne razlike, ocenjujejo ugled posameznih poklicev ter ocenjujejo primernost višine dohodka za posamezen poklic. Predzadnji sklop je namenjen medijem. Vprašanja se nanašajo na pogostost spremljanja medijev (TV, radia in tiskanih medijev - z nekaterimi posamičnimi navedbami) in jezike, v katerih respondenti te medije spremljajo ter najpogostejši vir informacij o pomembnih dogodkih. V zadnjem sklopu so bili respondenti vprašani o vernosti in o funkciji, ki naj bi jo imela Cerkev v družbi. Anketiranci so odgovorili na vprašanje, ali bi (so že) darovali kri in ali bi v primeru smrti darovali srce ali kakšen drug organ. Demografska vprašanja vsebujejo članstvo/aktivnost v političnih organizacijah, društvih in drugih organih, spol, starost, zakonski stan, kvalifikacijo in položaj na delovnem mestu, kvalifikacijo očeta, narodnost, samooceno gmotnega položaja, osnovni vir prihodkov gospodinjstva in izobrazbo.
| Čas izdelave: | 1968 |
| Država: | Jugoslavija, Slovenija |
| Geografsko pokritje: | ozemlje Republike Slovenije |
| Enota za analizo: | posameznik |
| Populacija: | Osebe starejše od 18 let, s stalnim prebivališčem v R Sloveniji. |
| Časovna opredelitev: | raziskava v časovnem preseku |
| Zbiranje podatkov je opravil: | Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij |
| Tip vzorca: | Vzorec raziskave je dobljen po postopku sistematičnega izbora s slučajnim izhodiščem. Vzorec je dvostopenjski, najprej je izbranih 100 enot prve stopnje (okoliši), znotraj katerih je izbranih po prvih 200 oseb s seznama; izmed teh oseb je s sistematičnim izborom izbrana končna skupinica anketirancev, ki šteje 25 oseb. Vzorec je s reprezentativen; standardiziran vzorec po Blejčevem modelu: po 25 respondentov v 100 okoliših v SR Sloveniji, N=2500; realiziran vzorec N=2475. Vzorčni okvir predstavljajo volilni imeniki. |
| Uteževanje: | Brez uteževanja. |
Omejitve dostopa
Avtorske pravice pridržane. Arhiv izroča podatke uporabnikom samo za namen, ki ga posebej opredelijo, ob zagotovitvi spoštovanja profesionalnih etičnih kodeksov. Uporabnik se posebej zaveže, da bo skrbel za tajnost podatkov in opravljal analize brez poskusov identifikacije posameznika.
Pri objavah, ki bi sledile na podlagi podatkov, je potrebno polno citirati avtorja in Arhiv.
Vsak uporabnik je dolžan opozoriti na morebitne pomanjkljivosti gradiva in poslati Arhivu 2 kopiji nastalih besedil.
Uporabnik naj pred uporabo pozorno prebere spremljajočo dokumentacijo in se v primeru nejasnosti obrne na avtorje raziskave ali Arhiv.
Dostop do podatkov:


Kako citiram to raziskavo?
Toš, Niko et al. Slovensko javno mnenje 1968 [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Visoka šola za politične vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava ], 1968. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija ], 1999.






