Kako citiram to stran?

Arhiv družboslovnih podatkov. 2017. II. Zbiranje in ustvarjanje. Dostopano prek: http://adp.fdv.uni-lj.si/usposobi/ZKG/ustvarjanje/ (DD. mesec leto).

II. Zbiranje in ustvarjanje

Datum objave: 08. 04. 2017   Datum zadnjega pregleda: 08. 04. 2017

 

 

Faza zbiranja in ustvarjanja podatkov sestoji iz:

  • Zbiranje podatkov: beleženje, opazovanje, merjenje, eksperimentiranje in simulacije,
  • Zajem in ustvarjanje metapodatkov,
  • Pridobivanje že obstoječih podatkov.

 


Legal and ethical issues: Consent, Anonymisation, Access Regulation

Veerle Van den Eynden, ADP tečaj za doktorske študente / ADP course for doctoral students, Ljubljana 2015

 

 

Pristanek na sodelovanje v raziskavi

 

O zaščiti zasebnosti, k čemur nas zavezuje tako Zakon o varstvu osebnih podatkov kot etični kodeksi raziskovalne skupnosti, moramo razmišljati že pred zbiranjem podatkov, med njim in pri pripravi končne podatkovne datoteke. Etični kodeksi priporočajo, da sodelujoče zavarujemo pred nepotrebno škodo in zagotovimo sodelovanje ob pristanku s seznanitvijo ter da pri raziskovanju upoštevamo področne metodološke standarde.

Udeleženec raziskave mora potrditi, da se strinja s sodelovanjem v projektu. Pristanek o sodelovanju je lahko podan v ustni ali pisni obliki. Seznanjanje s podrobnostmi glede sodelovanja pri projektu je posebej pomembno takrat, ko bomo izvajali intervjuje, ustvarjali avdio- in videovsebine ter raziskovali posebej občutljive vsebine in skupine (otroci, medicinske raziskave, kriminaliteta, raziskave na delovnem mestu).Posebej je pomembno, da namen raziskave, s katerim seznanjamo udeležence, vsebuje tudi možnost druge rabe podatkov tudi po zaključku projekta.

Ustrezno informiranje proučevane populacije in njihov pristanek k sodelovanju je ključnega pomena za potek življenjskega kroga podatkov. Pristanek respondentov namreč vpliva na:

  • to, kdo bo vključen v sam raziskovalni proces,
  • razširjanje podatkov v predstavitvah, publikacijah in na spletu ter
  • deljenje in dolgotrajno ohranjanje podatkov (vpliva na organizacijo, ki hrani podatke, na širšo raziskovalno skuipnost in sekundarne uporabnike podatkov).

Potencialni respondenti morajo imeti zadostne informacije, da se lahko zavestno odločijo za sodelovanje. Učinkovito in skrbno pripravljene informacije povečajo transparentnost raziskovanja, kot tudi respondentovo zaupanje, da se bo s posredovanimi podatki ravnalo odgovorno v celotnem življenjskem krogu podatkov.

 

 

Obrazec Pristanek na sodelovanje

 

Informacijski dokument in pristanek na sodelovanje sta vezana na posebnosti posameznega raziskovanja. Lahko govorimo o pisnem ali ustnem pristanku raziskovanju. Dokumenta se razlikujeta tudi glede na vrsto raziskovanja – kvantitativno ali kvalitativno (glej Research Ethics and New Forms of Data (OECD) in Timescapes).

Pisna privolitev praviloma vsebuje informacijski dokument in podpisan obrazec Pristanek na sodelovanje. Vsebina Informacijskega dokumenta je naslednja:

  • namen raziskovanja,
  • kaj sodelovanje v raziskavi vključuje,
  • koristi in tveganja,
  • pogoje dostopa do zbranih gradiv,
  • uporabo podatkov,
  • strategije za zagotavljanje etične uporabe podatkov in
  • podrobne informacije o raziskavi (vir financiranja, sponzorji, ime projekta, kontaktni podatki raziskovalcev, kako vložiti pritožbo)

Obrazec o pristanku mora biti napisan v enostavnem jeziku. Udeleženec raziskave mora imeti jasno možnost opredeliti se glede naslednjega:

  • da je prebral in razumel informacije o projektu,
  • da je imel možnost pridobiti dodatne informacije,
  • da se prostovoljno strinja s sodelovanjem v projektu,
  • da razume, da lahko preneha s sodelovanjem brez opredelitve razloga za to in brez kazni,
  • da so pojasnjeni postopki glede zaupnosti (uporaba imena, psevdonimi, anonimiziranje podatkov itd.) in
  • da so razloženi načini uporabe podatkov iz raziskav v publikacijah, za izmenjavo in arhiviranje.

Obrazec naj vsebuje podpise in datume podpisa za udeleženca in raziskovalce.

Kadar narava zbiranja podatkov to omogoča, je informacija o tem, kako boste ravnali z raziskovalnimi podatki med in po projektu, dostopna tudi na spletnih straneh projekta, kjer se respondent lahko informira.

 

 

POMEMBNO za ohranjanje in drugo rabo

 

Udeleženca raziskave je potrebno informirati, da se bodo po zaključku projekta raziskovalni podatki shranili in bodo dostopni drugim raziskovalcem za potrebe sekundarne analize v raziskovalne in izobraževalne namene.

Primeri tovrstnega informiranja:

  • Strinjam se, da so posredovani podatki arhivirani v Arhivu družboslovnih podatkov.
  • Razumem, da bodo drugi registrirani raziskovalci imeli dostop do teh podatkov, vendar le kadar se bodo strinjali z zaščito zaupnosti prejetih podatkov.
  • Razumem, da lahko drugi raziskovalci uporabijo podatke v publikacijah, poročilih in spletnih straneh ter v drugih raziskovalnih rezultatih, seveda samo v primeru, da se bodo strinjali z zaščito zaupnosti prejetih podatkov.

 

Raziskovalec naj se pred začetkom raziskovanja prav tako pozanima, ali narava raziskave, financer ali raziskovalna ustanova zahteva mnenje pristojne etične komisije.

 

UNI-FDV'CESSDA

ADP je del Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede. Sredstva za delovanje ADP je zagotovil ARRS v okviru infrastrukturnega programa "Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani." ADP je član združenja evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA. © ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2017 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si