Slovensko javno mnenje 2005/1: Mednarodna raziskava Stališča o delu


ADP - IDNo: SJM051

Glavni avtor(ji):
  • Malnar, Brina
Ostali (strokovni) sodelavci:
  • Toš, Niko
  • Hafner-Fink, Mitja
  • Uhan, Samo
  • Kurdija, Slavko
  • Bernik, Ivan
  • Miheljak, Vlado
  • Švara, Sergio
  • Bešter Falle, Rebeka
  • Vovk, Tina
  • Broder, Živa
  • Kovačič, Matej
  • Kecman, Ivana

Izdelal datoteko podatkov:

CJMMK - Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (Ljubljana, Slovenija; 2005)

Finančna podpora:

Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Serija:

  • SJM/Slovensko javno mnenje

    Po zasnovi anketo SJM lahko primerjamo s Splošnimi družboslovnimi anketami v nekaterih drugih državah, katerih cilj je zagotoviti družboslovno zanimive podatke o spremembah v subjektivnih zaznavah in stališčih splošne populacije. Z začetkom leta 1968 se nekatera vprašanja ponavljajo iz leta v leto. Stalne teme ankete so ocena družbenih in gospodarskih razmer, politično življenje, okolje, mednacionalni odnosi in religija. Od leta 1989 dalje se projekt SJM intenzivno vključuje v razne znane mednarodne anketne raziskave in s tem svojim podatkom dodaja mednarodno komparativno perspektivo. Občasno se pod istim naslovom pojavi tudi kakšen specialni projekt posvečen posamezni temi.

  • ISSP/Mednarodna splošna družboslovna anketa = International Social Survey Programme

    Mednarodna družboslovna anketa (ISSP) je kontinuiran program mednarodnega sodelovanja v letnih anketah, ki pokrivajo pomembne teme za družboslovno znanstveno raziskovanje. Združuje že obstoječe družbeno-znanstvene projekte in usklajuje raziskovalne cilje ter tako dodaja posameznim nacionalnim raziskavam mednarodni in medkulturni vidik. Vsaka raziskava vsebuje vprašanja o odnosu posameznika do različnih družbenih tem kot so pravni sistem, spol in gospodarstvo. Poglobljeno obravnavane teme zajemajo okolje, vlogo vlade, družbeno neenakost, socialno podporo, vlogo družine in spola, delovno usmeritev, vpliv religije, vedenja in verovanj na družbene in politične preference, ter nacionalno identiteto. Sodelujoče države so različne od enega do drugega tematskega modula. Prva raziskava je bila izvedena v letih 1985/86 v šestih državah, danes pa ima ISSP 40 držav članic po vsem svetu.

Ključne besede:

zaposlitev, sindikati, socialni razredi, delovni čas, pogoji dela, delodajalci, organizacija dela, proste ure, službene obveznosti, delovna usposobljenost, odnosi med zaposlenimi, zadovoljstvo z zaposlitvijo, dodatni zaslužek, iskanje zaposlitve, zavod za zaposlovanje, agencija za zaposlovanje, gospodinjstvo, demokratičnost odločanja, človekove pravice in svoboščine, spoštovanje dela, možnost izobraževanja, kulturno življenje, zdravstveno varstvo, veščine, znanja, začasna zaposlitev, vodstvo, zaposleni, delovne izkušnje, znanje, pokojnina, socialna podpora, socialne razmere, osebna sreča, finančni položaj, kredit, vrednote, odnos do preteklosti, partizanstvo, domobranstvo, smrtna kazen, globalizacija, pravica do splava, internet, verouk v šolah, sindikalne pravice, enakost med spoloma, kapitalizem, liberalizem, vračanje premoženja, vloga države, odnos do politike, stranke, volitve, medijski blok, privatizacija

Vsebinska področja:

DELO IN ZAPOSLOVANJE
DRUŽBA IN KULTURA - družbene navade in stališča
Sociologija dela, sociologija podjetij
stališča o delu
socialne razmere
vrednote
zaupanje
odnos do preteklosti
vloga države
volitve
politične stranke
slovensko gospodarstvo
mediji

Povzetek:

Raziskava je del vseevropskega projekta katerega namen je beleženje družbenih sprememb skozi čas. Tematsko se raziskava osredotoča predvsem na problematiko stališč do dela. Vprašalnik je sestavljen iz sedmih sklopov. V prvem najdemo vprašanja o zaposlitvi in pogojih dela. Drugi blok je namenjen socialni situaciji in materialnih razmerah ter med drugim vključuje možnost izobraževanja, zdravstveno varstvo, kulturno življenje in spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Naslednji sklop prinaša vprašanja o vrednotah, izražanju zaupanja in odnosu do preteklosti. Četrti del vprašalnika je namenjen razumevanju vloge države. Respondenti najprej ocenijo stopnjo pravne in socialne države, odgovornosti države in njeno davčno politiko. Nato sledijo vprašanja o odnosu do politike, strank in volitev. Na koncu pa najdemo nekaj vprašanj v zvezi z aktulnimi političnimi temami in medijski blok. Sledi obsežen demografski blok, ki ga zaključujejo vprašanja, s katerimi anketiranci ocenijo svoje lastnosti. Primerjalna raziskava: ADP - IDNo: SJM973.



Čas zbiranja podatkov: 17. marec 2009 - 25. april 2009
Čas izdelave: 2005
Država: Slovenija
Geografsko pokritje: ozemlje Republike Slovenije

Enota za analizo: posameznik

Populacija: Osebe starejše od 18 let, s stalnim prebivališčem v R Sloveniji.

Izključeni: Institucionalizirani prebivalci kot so dijaki in študentje v domovih, osebe na služenju vojaškega roka, osebe na zdravljenju v bolnišnicah in drugi, ki ne živijo na svojem stalnem naslovu.

Zbiranje podatkov je opravil: Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij

Tip vzorca: Izbor enot v vzorec je bil izveden iz poimenskega vzorčnega okvira posameznikov. Kot vzorčni okvir so uporabili Centralni register prebivalcev Slovenije. Izbor je bil slučajni, kjer je imela na končni stopnji vsaka oseba iz populacije enako verjetnost vključitve v vzorec. Izbor je bil opravljen dvostopenjsko. Izbor PSU na prvi stopnji je bil narejen slučajno z verjetnostjo sorazmerno velikosti CEA (Clusters of Enumeration Areas) glede na definicijo populacije, ter predhodno stratificirano po 12 regijah*6 tipov naselij. Na drugi stopnji je bilo znotraj vsakega od izbranih CEA po postopku enostavnega slučajnega izbora izbrano fiksno število oseb z imeni in priimki ter naslovi. Vzorec je razpolovljen za dve vzporedni anketi SJM.

Uteževanje: Brez uteževanja.

Omejitve dostopa

Omejeno za potrebe naročnika in raziskovalne skupine. Uporaba je mogoča samo ob predhodnem dogovoru z glavnim avtorjem raziskave in predložitvi pisnega dovoljenja. Avtorske pravice pridržane. Arhiv izroča podatke uporabnikom samo za namen, ki ga posebej opredelijo, ob zagotovitvi spoštovanja profesionalnih etičnih kodeksov. Uporabnik se posebej zaveže, da bo skrbel za tajnost podatkov in opravljal analize brez poskusov identifikacije posameznika.

Pri objavah, ki bi sledile na podlagi podatkov, je potrebno polno citirati avtorja in Arhiv.

Vsak uporabnik je dolžan opozoriti na morebitne pomanjkljivosti gradiva in poslati Arhivu 2 kopiji nastalih besedil.

Uporabnik naj pred uporabo pozorno prebere spremljajočo dokumentacijo in se v primeru nejasnosti obrne na avtorje raziskave ali Arhiv.



 
© ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2015 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si