ARHIV DRUŽBOSLOVNIH PODATKOV

Koristi od odprtega dostopa do podatkov lahko razdelimo na koristi za samega ustvarjalca podatkov, koristi za znanstveno skupnost in koristi za javnost.

Koristi za ustvarjalca:

• neposredno so povezane z možnostjo, da bo podatke v prihodnje potreboval on sam in jih bo, če bodo ustrezno shranjeni in dokumentirani, imel možnost ponovno uporabiti;
• pomembne so tudi posredne koristi za njegov ugled in kariero, če se na podlagi dostopnih podatkov poveča citiranost in odmevnost njegovega dela ter so podatki ovrednoteni in vpisani v znanstveno bibliografijo in s tem deležni točkovanja.

Koristi za znanstveno skupnost:

• nova spoznanja, do katerih je mogoče priti samo z uporabo in kombinacijo podatkov iz več virov, npr. raziskave trendov ali mednarodne primerjalne raziskave, raziskave redkih in majhnih populacij, metaanalitične študije ipd.;
• bolj zanesljiva spoznanja in njihova kumulativnost, kar je rezultat možnosti preverjanja ugotovitev in analiz na podlagi objavi priloženih podatkov;
• povečevanje števila spoznanj z večanjem števila uporabnikov istih podatkov, katerih sicer zaradi pomanjkanja sredstev in časa ne bi mogli zbrati sami;
• usposabljanje bodočih znanstvenikov, uporaba raziskovalnih podatkov za študijske namene.

Koristi za javnost:

• pomembne so možnosti izboljšanja življenja, ki izhajajo iz ugotovitev raziskav, v družboslovju pa je pomemben tudi učinek pri izboljšanju samorazumevanja skupnosti, gradnji kolektivne identitete in odpravljanju predsodkov, diskriminacije, neenakosti ipd.;
• korist pa je tudi v prihranku javnih sredstev, ki so namenjena raziskovanju in izobraževanju.

Vedno večje število financerjev znanosti, predstavnikov znanstvene skupnosti in javnosti prepoznava pomen in koristi odprtega dostopa do podatkov. Skupno jim je pojmovanje raziskovalnih podatkov, ki izhajajo iz javno financiranih raziskav, kot javnega dobra.