SJM932 - Slovensko javno mnenje 1993/2: Mednarodna raziskava o okolju in družini


Glavni avtor:
  • Toš, Niko
  • Markič, Boštjan
  • Roter, Zdenko
  • Trampuž, Cveto
  • Mlinar, Zdravko
  • Klinar, Peter
  • Hafner-Fink, Mitja
  • Štebe, Janez
  • Malnar, Brina

Izdelal:

CJMMK - Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (Ljubljana, november 1993)

Finančna podpora:

Ministrstvo za znanost in tehnologijo
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Serija:

  • SJM/Slovensko javno mnenje
    Po zasnovi anketo SJM lahko primerjamo s Splošnimi družboslovnimi anketami v nekaterih drugih državah, katerih cilj je zagotoviti družboslovno zanimive podatke o spremembah v subjektivnih zaznavah in stališčih splošne populacije. Z začetkom leta 1968 se nekatera vprašanja ponavljajo iz leta v leto. Stalne teme ankete so ocena družbenih in gospodarskih razmer, politično življenje, okolje, mednacionalni odnosi in religija. Od leta 1989 dalje se projekt SJM intenzivno vključuje v razne znane mednarodne anketne raziskave in s tem svojim podatkom dodaja mednarodno komparativno perspektivo. Občasno se pod istim naslovom pojavi tudi kakšen specialni projekt posvečen posamezni temi.
  • None/Mednarodna splošna družboslovna anketa = International Social Survey Programme
    Raziskava je iz serije ISSP - Mednarodnega projekta sodelovanja splošnih družboslovnih anket, katerega namen je pridobivanje podatkov primernih za primerjalno analizo. Vsako leto se sodelujoče države odločijo za izvedbo kratkega vprašalnika na izbrano temo. (glej http://www.gesis.org/en/data_service/issp/index.htm in http://www.issp.org/homepage.htm ). Podatki iz mednarodne raziskave so na voljo pod oznako ADP - IDNo: ISSP in letnica.

Ključne besede:

odnos do vloge ženske v družini - materinstvo, zaposlovanje, odnos do vloge moškega v družini, zaposlenost mater z majhnimi otroci, odnos do zakonske in izvenzakonske zveze, odnos do otrok, splav, porodniški dopust, spolni odnosi pred poroko, spolno nadlegovanje, delitev del v gospodinjstvu, delitev zaslužka v gospodinjstvu, zaposlenost očeta in matere glede na starost otrok, Zasebna in državna regulacija v okolju, hierarhija družbenih ciljev, vloga moderne znanosti v okolju, pravice živali, odnos do poseganja človeka v naravo, odnos narava - gospodarska rast, odnos narava - vera, osebna pripravljenost za ekološko obnašanje, poznavanje dejavnikov ogrožanja življenjskega okolja, zaznave splošne in osebne ogroženosti okolja (promet, industrija), dejansko ekološko obnašanje, ekopolitična aktivnost, Poznavanje procesa nastajanja komunalnih, posebnih, nevarnih in, instance odgovornosti za odpadke, prostorsko umeščanje odpadkov, določanje lokacije odlagališč, pogoji za pristanek na odlagališča odpadkov v svojem kraju, druge rešitve za odpadke, Strankarske preference, ugledni politiki, hierarhija družbenih ciljev, certifikati, odnos do privatne lastnine, odnos do dela

Vsebinska področja:

NARAVNO OKOLJE - onesnaževanje in varstvo okolja
DRUŽBENA SLOJEVITOST IN SKUPINE - družinsko življenje in zakonska zveza
Sociologija
DRUŽINA
EKOLOGIJA
AKTUALNI BLOK

Povzetek:

Raziskava je namenjena izvedbi dveh blokov iz mednarodne ankete, ADP - IDNo: ISSP93 in ADP - IDNo: ISSP94. Vsebina prvega dela vprašalnika zajema stališča o vlogi žensk v družini in pri zaposlitvi, skrb za otroke, delitev dela v gospodinjstvu, stališča do spolnih vlog, spolnosti in partnerskih razmerij, poroka, ločitev, homoseksualnost, vprašanja o abortusu. Drugi blok vprašalnika zajema stališča o ekologiji in ekološke navade. Začne se s stališče glede ubogljivosti pri vzgoji. Ekološka tematika zajema lestvico zaupanja v znanost. Stališa do pomena ekoloških problemov nasploh in v primerjavi z gospodarskimi problemi, napredkom, ekološko etiko, gledanje na naravo kot nekaj svetega ali profanega. Respondentje izražajo pripravljenost finančno delovati v prid okolju, poročajo o vsakdanjih ekoloških navadah, kot je sortiranje, vegetarjanstvo, ter o politični ekološki angažiranosti. Vmes je vrsta vprašanj, ki merijo znanje s področja ekologije, kot je učinek tople grede, nevarnost radioaktivnosti. Ocenjena je tudi ekološka ogroženost zaradi onesnaženosti zraka, voda itd. Del vprašalnika je namenjen obravnavi institucionalnih rešitev in posebnosti problematike okolja v Sloveniji, kot je odnos do Jedrske Elektrarne Krško in vprašanja gradnje odlagališč odpadkov. Del vprašanj na temo ekologije so vključili tudi v raziskavo ADP - IDNo: SJM971. Dodan je obsežen blok demografskih vprašanj.



Čas zbiranja podatkov:1993-10 - 1993-11
Čas izdelave:1993-11
Država: Slovenija
Geografsko pokritje: ozemlje Republike Slovenije

Enota za analizo: posameznik

Populacija: Osebe starejše od 18 let, s stalnim prebivališčem v R Sloveniji.

Institucionalizirani prebivalci kot so dijaki in študentje v domovih, osebe na služenju vojaškega roka, osebe na zdravljenju v bolnišnicah in drugi, ki ne živijo na svojem stalnem naslovu.

Zbiranje podatkov je opravil: Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij

Tip vzorca: Izbor enot v vzorec je bil izveden iz poimenskega vzorčnega okvira posameznikov. Kot vzorčni okvir so uporabili Centralni register prebivalcev Slovenije. Vzorec oseb vključenih v raziskavo je dobljen po postopku sistematičnega izbora s slučajnim izhodiščem. Vzorec je tristopenjski, najprej je izbranih 140 enot prve stopnje (okoliši), znotraj katerih so izbrane tri skupinice po pet oseb. Načrt vzorca je izdelal Blejec (1970). (140×3×5; ciljna velikost N=2100). Vzorec je razpolovljen za dve vzporedni anketi SJM. V kolikor ankete ni mogoče opraviti je po več poizkusih dovoljena uporaba rezerv. Rezerve so določene vnaprej znotraj skupinic iz vzorčnega seznama.

Uteževanje: Brez uteževanja.


Omejitve dostopa

Avtorske pravice pridržane. Arhiv izroča podatke uporabnikom samo za namen, ki ga posebej opredelijo, ob zagotovitvi spoštovanja profesionalnih etičnih kodeksov. Uporabnik se posebej zaveže, da bo skrbel za tajnost podatkov in opravljal analize brez poskusov identifikacije posameznika.

Pri objavah, ki bi sledile na podlagi podatkov, je potrebno polno citirati avtorja in Arhiv.

Vsak uporabnik je dolžan opozoriti na morebitne pomanjkljivosti gradiva in poslati Arhivu 2 kopiji nastalih besedil.

Uporabnik naj pred uporabo pozorno prebere spremljajočo dokumentacijo in se v primeru nejasnosti obrne na avtorje raziskave ali Arhiv.