Kako citiram to stran?

Arhiv družboslovnih podatkov. 2017. IV. Objava in deljenje. Dostopano prek: http://adp.fdv.uni-lj.si/usposobi/ZKG/objava/ (DD. mesec leto).

IV. Objava in deljenje

Datum objave: 08. 04. 2017   Datum zadnjega pregleda: 08. 04. 2017

 

 

V fazi objave in deljenja podatkov je treba poskrbeti za:

  • Razrešitev avtorskih pravic
  • Pripravo metapodatkov za „iskanje“ in dokumentacije za uporabnike
  • Objavo ali deljenje podatkov
  • Nadzor nad dostopom do podatkov
  • Promocijo podatkov

 


Research Data Management Planning

Laurence Horton, ADP tečaj za doktorske študente / ADP course for doctoral students, Ljubljana 2015

 

 

Ureditev avtorskih pravic in dostop

Ključno vprašanje, ki ga mora raziskovalec razrešiti pred objavo podatkov ali izsledkov raziskave, so vprašanja avtorskih pravic in intelektualne lastnine. Raziskovalec mora odgovoriti na naslednja vprašanja:

  • Kdo je lastnik podatkov?
  • S kakšno licenco bodo podatki za nadaljnjo rabo opremljeni?
  • Ali naj bodo omejitve glede druge rabe podatkov s strani tretjih oseb?
  • Ali bo dostop do podatkov morda odložen / omejen, npr. zaradi objave ali patenta?

Creative Commons ustvarjalcem ponuja vnaprej pripravljene licence, s katerimi jasno določijo dovoljene in nedovoljene uporabe svojih del, tako da lahko dela svobodneje krožijo med uporabniki. Označevanje avtorskih del z licenco Creative Commons (CC) ne pomeni, da se avtor odreka avtorskim pravicam, ampak da ponuja svoje delo v uporabo vsem in le pod določenimi pogoji.

Vrste licenc

Primerne licence za objavo raziskovalnih podatkov so CC-BY, CC-BY-NC in CC0.

 

 

Izbor podatkovnega središča

Odločitev o mestu predaje in načinu dostopa do raziskovalnih podatkov je najbolje sprejeti že pri načrtovanju raziskave. Smiselno se je že na začetku obrniti na podatkovno središče in se vnaprej uskladiti glede določenih zahtev za sprejem. Formalni obrazci NRRP, ki jih zahtevajo nekateri financerji, vsebujejo postavko glede opredelitve mesta predaje. Nekateri področni financerji že v svojih politikah določijo priporočeno mesto, kamor naj raziskovalci predajo podatke financiranih projektov. Običajno je to nacionalno področno podatkovno središče, kakršno je v Sloveniji za področje družboslovja ADP.

Pri izboru podatkovnega središča za predajo raziskovalnih podatkov je potrebno preveriti, kakšne so zahteve pri sprejemu podatkov s strani ponudnika storitev in kakšne so prednosti, ki jih ponuja predaja podatkov na določeno mesto. Pri tem smo lahko pozorni na naslednje podrobnosti:

  • Kako je opredeljeno poslanstvo podatkovnega središča? Kdo so njegovi ciljni uporabniki?
  • Katere vrste podatkov sprejema?
  • Ali aktivno skrbi za trajno digitalno obstojnost in dostopnost podatkov ciljnim uporabnikom?
  • Kakšna so merila in kako je opredeljen postopek izbora in sprejema podatkov, kakšne so zahteve glede tehničnih karakteristik?
  • Kako je poskrbljeno za etične in zakonske zahteve glede varovanja zasebnosti in avtorskih pravic?

V Sloveniji storitev podatkovnega središča za družboslovje opravlja Arhiv družboslovnih podatkov (ADP). O možnostih in postopku predaje v ADP si preberite stran Zakaj predati raziskavo? in Postopek predaje. Pri iskanju ustreznega podatkovnega središča si raziskovalec lahko pomaga z registrom repozitorijev raziskovalnih podatkov re3data.org.

 

 

Podatkovna objava in promocija

Podatkovno središče, kakršno je ADP, sprejete raziskovalne podatke uredi, pripravi za dolgotrajno hrambo ter jih skupaj z metapodatki in spremnimi dokumenti objavi v katalogu in tako naredi dostopne za sekundarno rabo. Raziskovalci in drugi uporabniki se lahko seznanijo z vsebino podatkov in njihovim nastankom v rubriki »Opis raziskave«, ki spremlja vsako podatkovno objavo. Seznanijo se tudi s pogoji in načini dostopa, določenimi ob predaji podatkov.

Poleg podatkovnega središča pri spodbujanju in izkoriščanju dostopa do raziskovalnih podatkov sodelujejo tudi naslednji deležniki:

Raziskovalec:

  • vključi informacijo o podatkovni objavi v lastna bibliografska poročila in sezname kot sestavni del znanstvene produkcije;
  • pri objavah navaja lastne podatke s polno navedbo v seznamu literature;
  • sodeluje pri promociji podatkov in pri usposabljanju uporabnikov, kadar gre za kompleksne podatke (organizacija delavnic ali konferenc na temo soočanja s podatki).

Raziskovalna ustanova lahko:

  • vodi lastne statistike podatkov, dostopnih v podatkovnih središčih, in njihove rabe;
  • nudi podporo pri delu s podatki, nagrajuje izročanje podatkov pri napredovanju;
  • spodbuja ponovno rabo podatkov.

Knjižnica lahko:

  • seznanja z možnostjo in izvaja vpis zbirke podatkov v bibliografski sistem za namen znanstvenega vrednotenja;
  • svetuje pri citiranju podatkov;
  • informira uporabnike o podatkovnih zbirkah, načinih dostopa in možnostih uporabe;
  • informira o povezavah med podatki in publikacijami ter raziskovalnimi projekti.

Financer lahko:

  • preveri, ali so podatki dostopni, kakor je določeno s pogodbo, in v primeru neizvajanja opozori na mo- žne posledice;
  • v okviru državnega sistema znanstvenega vrednotenja zagotavlja upoštevanje prispevka k znanosti na ustrezen način objavljenih raziskovalnih podatkov;
  • nagrajuje ustvarjanje kakovostnih podatkov in njihovo izročanje v odprti dostop ter sankcionira omejevanje dostopnosti;
  • zagotavlja vzdržno delovanje podatkovne infrastrukture;
  • v svojih politikah promovira drugo rabo podatkov.

 

 

Citiranje

Analizirane podatke, ki so podlaga grafom, tabelam, slikam, je potrebno citirati znotraj besedila in tudi med uporabljenimi viri in literaturo ob koncu besedila. Le tako je mogoče izpolniti zahtevo po transparentnosti in preverljivosti raziskovalnega dela.

Enako velja tudi, kadar avtor v članku predstavlja raziskovalne podatke svoje raziskave. Podatkovna objava je namreč samostojen znanstveni rezultat, ki je podlaga znanstveni analizi.

Vse več znanstvenih revij avtorjem predlaga, da že pred oddajo članka v recenzijo svoje raziskovalne podatke oddajo oz. objavijo v pooblaščenem podatkovnem repozitoriju. S tem se recenzentom, pa tudi bralcem omogoči dostop do podatkov.

Navedba podatkovnega vira v publikaciji naj v splošnem vključuje naslednje informacije:

  • avtorja oz. avtorje raziskovalnih podatkov,
  • naslov raziskave oz. iz nje izhajajočih podatkov,
  • kraj in leto izdelave,
  • ustanova, pod okriljem katere so podatki nastali,
  • kraj in leto objave raziskovalnih podatkov v podatkovnem repozitoriju,
  • podatkovni repozitorij, kjer do dostopni podatki,
  • stalni identifikator.

Oblika zapisa se prilagodi standardu citiranja, ki ga uporablja znanstvena revija.

Naš predlog citiranja podatkovne objave:

Primer citiranja

 

UNI-FDV'CESSDA

ADP je del Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede. Sredstva za delovanje ADP je zagotovil ARRS v okviru infrastrukturnega programa "Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani." ADP je član združenja evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA. © ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2017 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si