SJM002 - Slovensko javno mnenje 2000/2: Raziskava o okolju in raziskava o medčloveških stikih (ISSP)


Glavni avtor:
  • Toš, Niko
  • Malnar, Brina
  • Hafner-Fink, Mitja
  • Štebe, Janez
  • Uhan, Samo
  • Kurdija, Slavko
  • Švara, Sergio
  • Falle, Rebeka
  • Filej, Živa
  • Kovačič, Matej
  • Kecman, Ivana

Izdelal:

CJMMK - Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (Ljubljana, december 2000)

Finančna podpora:

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

Serija:

  • SJM/Slovensko javno mnenje
    Po zasnovi anketo SJM lahko primerjamo s Splošnimi družboslovnimi anketami v nekaterih drugih državah, katerih cilj je zagotoviti družboslovno zanimive podatke o spremembah v subjektivnih zaznavah in stališčih splošne populacije. Z začetkom leta 1968 se nekatera vprašanja ponavljajo iz leta v leto. Stalne teme ankete so ocena družbenih in gospodarskih razmer, politično življenje, okolje, mednacionalni odnosi in religija. Od leta 1989 dalje se projekt SJM intenzivno vključuje v razne znane mednarodne anketne raziskave in s tem svojim podatkom dodaja mednarodno komparativno perspektivo. Občasno se pod istim naslovom pojavi tudi kakšen specialni projekt posvečen posamezni temi.
  • ISSP/Mednarodna splošna družboslovna anketa = International Social Survey Programme
    Mednarodna družboslovna anketa (ISSP) je kontinuiran program mednarodnega sodelovanja v letnih anketah, ki pokrivajo pomembne teme za družboslovno znanstveno raziskovanje. Združuje že obstoječe družbeno-znanstvene projekte in usklajuje raziskovalne cilje ter tako dodaja posameznim nacionalnim raziskavam mednarodni in medkulturni vidik. Vsaka raziskava vsebuje vprašanja o odnosu posameznika do različnih družbenih tem kot so pravni sistem, spol in gospodarstvo. Poglobljeno obravnavane teme zajemajo okolje, vlogo vlade, družbeno neenakost, socialno podporo, vlogo družine in spola, delovno usmeritev, vpliv religije, vedenja in verovanj na družbene in politične preference, ter nacionalno identiteto. Sodelujoče države so različne od enega do drugega tematskega modula. Prva raziskava je bila izvedena v letih 1985/86 v šestih državah, danes pa ima ISSP 40 držav članic po vsem svetu.

Ključne besede:

privatno ali državno reševanje problemov, red ali svoboda, vloga moderne znanosti v okolju, pravice živali, odnos do poseganja človeka v naravo, odnos narava - gospodarska rast, odnos narava - vera, osebna pripravljenost za ekološko obnašanje, poznavanje dejavnikov ogrožanja življenjskega okolja, zaznave splošne in osebne ogroženosti okolja (promet, industrija), dejansko ekološko obnašanje, ekopolitična aktivnost, sorodstveni stiki, neosebni stiki, prijateljski stiki, aktivnost v prostovoljnih združenjih, medosebna pomoč in podpora, željene lastnosti prijateljev, lestvica zaupanje soljudem, vpliv na lokalne odločitve, zaupanje v institucije, politična angažiranost, ocena zaupanja v soseski, skrb za hišno žival, obisk kulturnih prireditev v Cankarjevem domu

Vsebinska področja:

NARAVNO OKOLJE - onesnaževanje in varstvo okolja
DRUŽBENA SLOJEVITOST IN SKUPINE - družinsko življenje in zakonska zveza
Sociologija
EKOLOGIJA
PRIJATELJSKE POVEZAVE
KULTURNA AKTIVNOST

Povzetek:

Prvo poglavje vprašalnika je slovenski prevod mednarodnega vprašalnika stališč, zaznav in ravnanj na temo ekologije, ADP - IDNo: ISSP00. Drugo poglavje pokriva ADP - IDNo: ISSP01 mednarodno raziskavo medosebnih prijateljskih stikov.



Čas zbiranja podatkov:2000-11 - 2000-12
Čas izdelave:2000
Država: Slovenija
Geografsko pokritje: ozemlje Republike Slovenije
Enota za analizo: posameznik
Populacija: Osebe starejše od 18 let, s stalnim prebivališčem v R Sloveniji.

Institucionalizirani prebivalci kot so dijaki in študentje v domovih, osebe na služenju vojaškega roka, osebe na zdravljenju v bolnišnicah in drugi, ki ne živijo na svojem stalnem naslovu.
Zbiranje podatkov je opravil: Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
Tip vzorca: Izbor enot v vzorec je bil izveden iz poimenskega vzorčnega okvira posameznikov. Kot vzorčni okvir so uporabili Centralni register prebivalcev Slovenije. Izbor je bil slučajni, kjer je imela na končni stopnji vsaka oseba iz populacije enako verjetnost vključitve v vzorec. Izbor je bil opravljen dvostopenjsko. Izbor PSU na prvi stopnji je bil narejen slučajno z verjetnostjo sorazmerno velikosti CEA (Clusters of Enumeration Areas) glede na definicijo populacije, ter predhodno stratificirano po 12 regijah*6 tipov naselij. Na drugi stopnji je bilo znotraj vsakega od izbranih CEA po postopku enostavnega slučajnega izbora izbrano fiksno število oseb z imeni in priimki ter naslovi. Vzorec je razpolovljen za dve vzporedni anketi SJM.
Uteževanje: Uteži korigirajo odstopanja od populacijskih kriterijskih vrednosti po kombinaciji stratifikacijskih spremenljivk regije in tipa naselja.

Omejitve dostopa

Avtorske pravice pridržane. Arhiv izroča podatke uporabnikom samo za namen, ki ga posebej opredelijo, ob zagotovitvi spoštovanja profesionalnih etičnih kodeksov. Uporabnik se posebej zaveže, da bo skrbel za tajnost podatkov in opravljal analize brez poskusov identifikacije posameznika.

Pri objavah, ki bi sledile na podlagi podatkov, je potrebno polno citirati avtorja in Arhiv.

Vsak uporabnik je dolžan opozoriti na morebitne pomanjkljivosti gradiva in poslati Arhivu 2 kopiji nastalih besedil.

Uporabnik naj pred uporabo pozorno prebere spremljajočo dokumentacijo in se v primeru nejasnosti obrne na avtorje raziskave ali Arhiv.