Vzpostavljanje podatkovnega svetovanja v Sloveniji

Junijsko srečanje slovenskega vozlišča RDA je bilo posvečeno podatkovnemu svetovanju, ki se tudi v Sloveniji postopoma profesionalizira oz. postaja specializirana dejavnost podpornih služb v znanstveno raziskovalni dejavnosti. Podatkovno svetovanje je vse bolj nepogrešljivo pri načrtovanju in odgovornem ravnanju z raziskovalnimi podatki v vseh fazah življenjskega kroga podatkov. Namen srečanja je bil predstaviti trenutno stanje in pogoje za izvajanje podatkovnega svetovanja v Sloveniji ter opredeliti najpomembnejše korake za nadaljnji razvoj te dejavnosti.

Srečanje je odprl svetovalec Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport dr. Ivan Skubic s pregledom novosti v slovenski zakonodaji o znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Ta mora po Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) temeljiti na načelih odprte znanosti: odprtem dostopu do raziskovalnih rezultatov, odgovornih metrikah za ocenjevanje dela in rezultatov ter vključevanju skupnosti in občanske znanosti. Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) opredeljuje šest ključnih ukrepov za področje odprte znanosti: zagotavljanje skladnosti med nacionalnim in mednarodnimi ekosistemi odprte znanosti, posodobljeno vrednotenje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, zagotavljanje skladnosti rezultatov znanstvenih raziskav z načeli FAIR, vzpostavitev nacionalne skupnosti za odprto znanost, vključevanje javnosti in spodbujanje občanske znanosti, ter podpora nacionalni znanstveni založniški dejavnosti. Podrobnosti bo opredelil nastajajoči Akcijski načrt, ki ga pripravlja širša delovna skupina. Več priložnosti za razvoj infrastrukture, uveljavljanje načel na institucionalni ravni in povezovanje med deležniki bo prinesel tudi Načrt za okrevanje in odpornosti, ki predvideva tudi podporo prilagoditvi procesov javnih raziskovalnih organizacij in usposabljanje kadrov.

Iz predstavitve dr. Skubica

Maja Dolinar, vodje digitalne hrambe v Arhivu družboslovnih podatkov, je predstavila najpomembnejše delovne in interesne skupine RDA za področje podatkovnega svetovanja. Skupine so jedro delovanja RDA, saj prav v okviru delovnih skupin nastajajo rezultati in priporočila glede tehničnih in postopkovnih standardov. RDA v sodelovanju z drugimi organizacijami pripravlja tudi vsakoletna usposabljanja iz podatkovne znanosti, ki jih slovenski udeleženki toplo priporočata, prosto dostopnih pa je še veliko drugih virov in izobraževalnih vsebin.

Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice, je povzel celovito obravnavo praks odprte znanosti pri CTK. Tako že deluje platforma za usposabljanje Odprta akademija in Odprta knjižnica za uporabnike iz knjižnic, septembra pa bo zaživel podporni center DiROSS Data, ki bo nudil informacije, usposabljanje in dinamično podporo strokovnjakov. Ta bo vključevala podatkovno skrbništvo, svetovanje o avtorskem pravu in etični integriteti pri raziskovalnem delu, vrednotenje podatkov kot del raziskovalnega rezultata in vključevanje širše skupnosti v znanstveno raziskovanje. Pri vzpostavljanju celostne raziskovalne podpore izpostavljajo pomen strokovne usposobljenosti, deljenja kompetenc med javnimi infrastrukturami in sodelovanja med inštitucijami.

Tudi izkušnje Irene Vipavc Brvar in Sonje Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov kažejo, da je na področju podpore potrebno sodelovanje z drugimi referenčnimi točkami in stalno sistematično usposabljanje, ki mora biti finančno in organizacijsko podprto. Del dejavnosti ADP je ozaveščanje in svetovanje za odgovorno ravnanje s podatki, raziskovalci pa se na ADP obračajo tudi s konkretnimi vprašanji glede priprave načrtov za ravnanje z raziskovalnimi podatki in posebnosti raziskovalnega področja.

Dunja Legat, ravnateljica Univerzitetne knjižice Maribor, je pritrdila pomenu sodelovanja in povezovanja. Za UKM je bil prelomnica projekt NI4OS, s katerim so se začeli sistematično posvečati vprašanju raziskovalnih infrastruktur. Univerza v Mariboru je tako trenutno edina ponuja raziskovalcem odprto raziskovalno infrastrukturo in podporo za njeno uporabo. Knjižnica si prizadeva tudi za nadgradnjo delovnih postopkov bibliografov in širšo obravnavo raziskovalnih rezultatov, ki poleg objav vključujejo tudi podatke in programsko opremo. Eden od dosežkov projekta NI4OS je tudi Slovenska skupnost odprte znanosti, ki oktobra načrtuje prvo skupščino in vabi vse deležnike, da se ji pridružijo. Skupnost bo med drugim podprla vključevanje slovenskih infrastruktur v Evropski oblak odprte znanosti. UM pa v naslednjih mesecih ponuja več priložnosti za usposabljanje, med drugim poletno šolo o odprti znanosti.

Dr. Milan Ojsteršek je predstavil mrežo nacionalne infrastrukture odprtega dostopa, usposabljanja in storitve za velepodatke ter prihajajoče delavnice s področja etike in raziskovalne integritete. Glavna naloga nacionalne infrastrukture je vzpostaviti procese, ki bodo podpirali deljenje raziskovalnih podatkov vse od faze načrtovanja zbiranja oz. ustvarjanja do objave, kjer morajo sodelovati domensko specifične inštitucije, vključno s trajnim ohranjanja podatkov, ki mora biti neodvisno od tehnologije. Poudaril je tudi pomen dialoga med členi v nacionalni infrastrukturi in aktivno vključevanje svetovalcev in raziskovalcev v načrtovanje aktivnosti.

Iz predstavitve dr. Ojsterška

Peter Čerče (Center za informacijsko in infrastrukturno podporo raziskovanju, Knjižnica Znanstveno raziskovalnega središča Koper) in Matic Bradač (Centralna ekonomska knjižnica Ekonomske fakultete UL) sta izpostavila nekaj svetovalnega dela v praksi. Bibliotekarske osnove pri tem predstavljajo dobro izhodišče, vendar poudarjata širok spekter znanj, ki ga potrebujeta pri svojem delu. Deljenje podatkov se bo v prihodnosti krepilo, s tem pa tudi potrebe raziskovalcev po podpori in znanju.

Kompleksno področje podatkovnega svetovanja torej kliče k sistemskih spremembam, predvsem pa k nadaljnjem povezovanju in aktivnemu sodelovanju.

Prejšnji članek

Izzivi publiciranja in citiranja podatkov v družboslovju

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.