Spletni seminar, ki ga je organiziral ADP, je predstavil rezultate raziskovalnega projekta Podnebno nevtralna in pametna mesta, pri katerem so podatke družboslovnih raziskav povezali s podatki o podnebju, da bi razkrili kompleksnost podnebnih sprememb in njihovih družbenih posledic.
Depolli in dr. (2022, 2023) so okviru ARRS projekta »Učinkovitost različnih vrst učnih opor pri samoregulaciji e-učenja (J5-9437)« izvedli dve raziskavi, pilotno in glavno, in v Arhivu družboslovnih podatkov objavili podatke in z njimi povezano […]
Inovativnost podjetij v gozdno-lesnem sektorju je ključna za ohranjanje koraka z naraščajočo mednarodno konkurenco, poleg tega pa imajo inovacije v tem sektorju pomembno vlogo pri prizadevanju za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih vplivov. Na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE smo na temo inovativnost podjetij v tem sektorju izvedli dve presečni anketni raziskavi. Piše dr. Ana Slavec.
V Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja, FDV UL, so v sodelovanju z Oddelkom za komunikologijo, FPN Univerza v Beogradu, leta 2017 izvedli 29 intervjujev z nekdanjimi novinarji, uredniki in dopisniki tiskovne agencije TANJUG v Beogradu.
Od razglasitve epidemije Covid-19 so nastale številne raziskave, ki so proučevale družbene vidike in učinke te nalezljive bolezni na posameznike, skupnosti in družbo. Raziskave na to temo še vedno sprejemamo, tokrat pa vas vabimo, da se seznanite z raziskavo o družbenih vidikih epidemije covid-19, ki je potekala v štirih državah.
V okviru Zbirke podatkov s področja etničnih in migracijskih študij smo v ADP objavili štiri javnomnenjske raziskave iz leta 2010, ki obravnavajo življenje prebivalcev ob meji s Hrvaško, Italijo, Avstrijo in Madžarsko. V štirih ločenih bazah so raziskovalke in raziskovalci iz ZRS Koper proučevali vidike čezmejne mobilnosti ter prostorske mejne propustnosti in soodvisnosti. Zanimal jih je položaj slovenskih obmejnih območij po vstopu Slovenije v EU.
Tematske zbirke raziskovalnih podatkov so eden od načinov, s katerim arhivi družboslovnih podatkov prispevamo k vidnosti izbrane teme. V preteklem letu smo skupaj z raziskovalci in raziskovalkami ugotovili, da etnične in migracijske študije potrebujejo tovrstno osvetlitev. Zastavili smo si cilj, da bomo vanjo skušali umestiti najkakovostnejše podatke iz zadnjih let, hkrati pa bomo opozorili na starejše raziskave, ki so v ADP na voljo že dalj časa, a so morda zaradi slabega poznavanja vsebine kataloga ADP manj vidne. Več na blogu!
At the Slovenian Social Science Data Archives, we interviewed historian Erica Mezzoli, who is researching the role of women among seafarers. We have recently published two of her studies in ADP, and in this interview we shed more light on her work with data.
Nov Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) je postavil formalne temelje za večje vključevanje ljudi oz. splošne javnosti v znanstveno raziskovanje, kar bi naj prispevalo k demokratizaciji znanosti, še večjemu odpiranju znanosti, prenosu znanja iz raziskovalnih okolij in obratno, prenos znanja v raziskovalno skupnost od tam, kjer imajo ljudje izkustva, znanje, vire, niso pa formalno izobraženi za znanstveno raziskovanje (Zelena knjiga o občanski znanosti za Evropo, ang. Green paper on Citizen Science for Europe, 2014).
Spodbuda za blog je nastala v okviru seminarja ADP Načrtovanje ravnanja s kvalitativnimi raziskovalnimi podatki: primer Spomin na medije v Jugoslaviji, ki je potekal 7. septembra 2021. Gosta seminarja sta bila dr. Jernej Amon Prodnik in dr. Jernej Kaluža iz Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede, ki sta se sprehodila skozi življenjski krog podatkov in predstavila nekaj dilem in rešitev, ki vodijo do kakovostne podatkovne objave. Med drugim predstavita tudi konkretne postopke, ki jih je potrebno izvesti pred arhiviranjem podatkov in njihovo znanstveno rabo.
