V mednarodni skupnosti še vedno odmeva International Data Week, na svetovni ravni eno največjih strokovnih srečanj na temo raziskovalnih podatkov. Vodijo ga CODATA (Odbor za raziskovalne podatke Mednarodnega znanstvenega sveta), Research Data Alliance (Združenje za raziskovalne podatke) in World Data System (prav tako telo Mednarodnega znanstvenega sveta).
Lanski »festival podatkov« je gostila salzburška univerza z oddelkom za geoinformatiko, prostorski podatki in analize pa so bili tudi ena od osrednjih tem srečanja. Pomenu prostorskega konteksta podatkov so organizatorji posvetili tudi odlično otvoritveno sekcijo, še posebej zanimivo za tiste, ki se sicer ne ukvarjajo s prostorskim raziskovanjem.
Za lažjo orientacijo je bil izredno obsežen program organiziran v tematske sklope, in sicer za del programa, ki spada pod streho CODATA in WDS, ter posebej za program plenarnega srečanja RDA (sodelavci RDA pa so pred kratkim pripravili tudi koristen povzetek s stališča delovnih in interesnih skupin RDA).
Na splošno so med temami izstopala etična vprašanja (npr. sekcije Indigenous Data Sovereignty, FAIR and CARE principles in practice, case studies of implementation, Identifying and discussing key topics in ethics for the RDA Community, ‘Ethics, data science, and AI in dialogue with one another and society’). Pospešen razvoj umetne inteligence jim v zadnjem času daje še večjo težo in sili raziskovalce, da ponovno presodijo tudi svoje utečene prakse. Če je upoštevanje načel FAIR že splošno sprejeto (če že ne tehnično povsem razrešeno) kot temelj dela z raziskovalnimi podatki, se stroka čedalje več ukvarja tudi z načeli TRUST za podatkovne repozitorije in CARE za upravljanje podatkov o staroselskih skupnostih. V ospredju so vprašanja preglednosti in gospodarjenja nad podatki ter pravice posameznikov ali skupin, na katere se podatki nanašajo, kjer se uveljavlja načelo deljenega skrbništva po zgledu arhivske stroke. Zavedati se moramo tudi, da podatkov ne ustvarja le znanstveno raziskovanje, in da med občutljive podatke pogosto spadajo tudi podatki o okolju.
Več sekcij (npr. Guidance on Data Policy and Open Science in Times of Crisis’ in Advancing the RDA/CODATA Data Systems, Tools, and Services for Crisis Situations WG) je bilo posvečenih zbiranju in odpornosti podatkov v časih kriz, npr. naravnih katastrof. Aktualna tema je tudi vrednotenje podatkov in vrednotenje v odprti znanosti na splošno ter ponovna raba raziskovalnih podatkov. Sekcija o vlogi podatkovnih repozitorijev pri razvoju podatkovnih politik je med drugim ponudila zanimiv vpogled v obravnavo podatkovnih zbirov v data journals, specializiranih znanstvenih revijah za objavo podatkov, ki jih v Sloveniji verjetno premalo izkoriščamo. Prispevek Darje Fišer in Jakoba Lenardiča v sekciji Closing the loop of open data publishing in Digital Humanities je poudaril pomen pravilnega citiranja podatkov. Izpeljemo lahko priporočilo, da lahko podatkovni repozitoriji podpremo delo znanstvenih revij z recenzijo raziskovalnih podatkov in svetovanjem o pravilnem navajanju podatkovnih virov, kar bi izboljšalo vidnost dostopnih raziskovalnih podatkov in zagotovilo priznanje njihovim ustvarjalcem.
ADP je med okoli 800 udeleženci, ki jih je v Salzburg oz. v virtualne srečevalnice privabil IDW, zastopala Maja Dolinar s kar tremi plakati.
Srečanje je pravi prerez trenutnih izzivov pri ravnanju s podatki. Zdi se, da zna pritegniti strokovnjake z vsega sveta in zaobjeti najaktualnejše odzive raznolike svetovne skupnosti, zato ga velja spremljati tudi v prihodnje.
