Evrobarometer v srednji in vzhodni Evropi 7: Evropska unija, 1996


ADP - IDNo: CEEB7

Glavni avtor(ji):
  • Cunningham, George
Ostali (strokovni) sodelavci:
  • Cunningham, George
  • European Commission

Izdelal datoteko podatkov:

ZUMA - Zentrum fuer Europaische Umfrageanalysen
GfK - GfK Europe, Bruessel (Internationale Koordination, Datengeber)

Kraj; datum:

1996

Finančna podpora:

Komisija Evropske skupnosti

Serija:

  • CEEB/Evrobarometer srednje in vzhodne Evrope

    Raziskava Evrobarometer v srednji in vzhodni Evropi (CEEB) se je izvajala med letoma 1990 in 1997 pod okriljem Evropske komisije. Vodila sta jo Karlheinz Reif (do 1995) in George Cunningham. Izvedena je bila osemkrat v več kot 20 državah vzhodne Evrope (seznam sodelujočih po posameznih letih http://www.gesis.org/en/data_service/eurobarometer/ceeb/countries.htm). Vsako leto jeseni so ponovno spremljali odnos ljudi v posameznih državah do ekonomskih in demokratičnih reform v njihovih državah in zavest o dogajanju v Evropski uniji. Raziskava je sorodna standardnemu Evrobarometru, ki poteka v polletnih obdobjih v državah članicah Evropske unije in se prav tako osredotoča na javno podporo EU in drugih tem, ki so tičejo Evrope nasploh. Med vprašanji, ki se z manjšimi spremembami vsako leto ponovijo, je ocena, ali se stvari v njihovih državah na splošno odvijajo v pravo smer, ocena poteka ekonomskih reform, zadovoljstvo z demokracijo in s spoštovanjem človekovih pravic. Odnos do prostega tržnega gospodarstva. Primerjava lastne finančne situacije s preteklim letom in pričakovanja v prihodnjem letu. Med temami o Evropski uniji je najprej vprašanje o splošni oceni namenov in dejavnosti EU, o tem, s katerimi državami naj bi se v prihodnje tesneje povezovali, kdo bo imel več koristi od povezovanja, ali EU ali lastna država, glavni virih informacij o dejavnostih EU. V nekaterih od držav je bilo vprašanje o tem, katere družbene skupine bi z intenzivnostjo povezovanja z EU pridobile. Običajna velikost vzorca v vsaki državi obsega 1000 državljanov sodelujoče države, starih 15 let ali več. Anketiranje poteka na domovih v vzorec izbranih oseb v obliki osebnega intervjuja. Z letom 1991 (CEEB2) so v vseh državah uporabljali večstopenjsko slučajno vzorčenje (z izjemo Madžarske, kjer so se za raziskavo CEEB2 poslužili tehnike kvotnega vzorčenja). Leta 1994 (CEEB5) je koordinacijo nad zbiranjem in združevanjem podatkov prevzel GfK EUROPE Ad hoc Research v sodelovanju z regionalnimi partnerji, pri čemer je nadomestil GALLUP UK. Rezultate so objavljeni v poročilih Evropske komisije. Datoteke s podatki so na voljo za raziskovalne namene v SPSS formatu, uporabo pa omogoča ZA data service. Oktobra 2001 je bila Evropska komisija pobudnik nove serije raziskav, ki se izvaja v 13 državah, ki so zaprosile za članstvo v Evropski uniji pod imenom Evrobarometer držav kandidatk ali “Candidate Countries Eurobarometer (CCEB)”, ki se je prvotno imenoval Evrobarometer držav prosilk (Applicant Countries Eurobarometer). CCEB nadzira in koordinira Directorate-General for Press and Communication (Public Opinion Analysis). Prva raziskava je potekala v Bolgariji, na Cipru, Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji, Turčiji in južnem delu Cipra.

Ključne besede:

stalno prebivališče, občutek o splošnem razvoju v državi, spoštovanje človekovih pravic, splošno mnenje o ciljih in dejavnostih EU, mnenje o bližini svoje države s svetovnimi velesilami, mnenje o vstopu v EU, navedba razlogov o vstopu v EU, mnenje o vstopu v NATO, navedba razlogov o vstopu v NATO, mnenje kdo ima največ / najmanj koristi od odnosov z EU, ocena odnosa EU do podjetij, kmetov, delavcev, zdravstva, šolstva, glavni viri informacij o EU, mnenje o odprtju info točke za EU v vaši državi, navedba zanimivih tem v okviru pogajanj EU, spol, stopnja izobrazbe, starost, volilna pravica, politična orientiranost, trenutni poklic, narodnost, navedba tekoče govorečih tujih jezikov, skupni mesečni dohodek gospodinjstva, velikost kraja

Vsebinska področja:

POLITIKA - mednarodna politika in organizacije
Politične in upravne vede
SPLOŠEN RAZVOJ in SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC
ODNOSI Z EVROPSKO UNIJO
INFORMIRANOST O EVROPSKI UNIJI
ČLANSTVO V EVROPSKI UNIJI IN NATU
DEMOGRAFIJA

Povzetek:

Med vprašanji, ki se z manjšimi spremembami vsako leto ponovijo, je ocena, ali se stvari v njihovih državah na splošno odvijajo v pravo smer, ocena poteka ekonomskih reform, zadovoljstvo z demokracijo in s spoštovanjem človekovih pravic. Odnos do prostega tržnega gospodarstva. Primerjava lastne finančne situacije s preteklim letom in pričakovanja v prihodnjem letu. Med temami o Evropski uniji je najprej vprašanje o splošni oceni namenov in dejavnosti EU, o tem, s katerimi državami naj bi se v prihodnje tesneje povezovali, kdo bo imel več koristi od povezovanja, ali EU ali lastna država, glavni virih informacij o dejavnostih EU. V nekaterih od držav je bilo vprašanje o tem, katere družbene skupine bi z intenzivnostjo povezovanja z EU pridobile. V letu 1996 je dodana Jugoslavija. Ponovijo se posebnosti vprašalnika iz prejšnjega leta, kot so posamezna odprta vprašanja namenjena razjasnitvi odgovorov na predhodna zaprta vprašanja. Ponovi se referendumsko vprašanje o članstvu v EU. V državah, kjer je to aktualno, sprašujejo o podpori odpiranju informacijskih centrov of EU in o katerih področjih bi želeli več informacij. Demografski podatki vsebujejo respondentovo starost, spol, izobrazbo, poklic, zaposlitveni status, zakonski stan, vernost, narodnost, volilno namero, dohodek gospodinjstva in regijo. Novo je vprašanje, katere jezike govori.



Čas zbiranja podatkov: 25. oktober 1996 - 29. november 1996
Čas izdelave: 1996
Država: Slovenija, Albanija, Belorusija, Bolgarija, Češka, Estonija, Gruzija, Hrvaška, Litva, Latvija, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Kazahstan, Poljska, evropski del Rusije, Slovaška, ozemlje Republike Slovenije, Ukrajina, Jugoslavija.
Geografsko pokritje: Ozemlje držav.

Enota za analizo: posameznik

Populacija: Ciljna populacija so prebivalci starejši od 15 let, s stalnim bivališčem v sodelujoči državi.

Izključeni: ni podatka
Zbiranje podatkov je opravil: Department of Sociology, Tirana, Albania

Department of Sociology, Yerevan, Armenia

Sofia, Bulgaria

Minsk, Belarus

Prag, Czech Republic

Tallinn, Estonia

Budapest, Hungary

Latvian Facts, Riga, Latvia

Baltic Surveys, Vilnius, Lithuania

Institute for Sociological, Political and Juridical Research, Skopje, Fyrom

Pentor, Warszawa, Poland

Research Team, Bucharest, Romania

ROMIR, Moscow, Russia

GRAL Marketing, Ljubljana, Slovenia

Institute of Sociology, Kiev, Ukraine

Georgian Instiute of Public Opinion, Tbilisi, Georgia

GILLER Institute, Almay, Kazakhstan

Zagreb, Croatia

Beograd, Yugoslavia

Tip vzorca: Uporabljen je večstopenjski slučajni vzorec, pri katerem izbor vzorčnih točk odraža regionalno porazdelitev, izbor naselij znotraj regij pa velikost populacije v urbanih in ruralnih naseljih. Končni naslov in oseba sta izbrana po eni od metod slučajnega izbora. Razen Hrvaške je povsod 100 ali več vzorčnih točk in z velikostjo realiziranega vzorca nad 1000 enot.

Omejitve dostopa

Prosta za raziskovalni namen za slovenske uporabnike. Tuji uporabniki lahko dobijo podatke preko Zentral Archiva iz Koelna ali ICPSR iz Michingana. Avtorske pravice pridržane. Arhiv izroča podatke uporabnikom samo za namen, ki ga posebej opredelijo, ob zagotovitvi spoštovanja profesionalnih etičnih kodeksov. Uporabnik se posebej zaveže, da bo skrbel za tajnost podatkov in opravljal analize brez poskusov identifikacije posameznika.

Pri objavah, ki bi sledile na podlagi podatkov, je potrebno polno citirati avtorja in Arhiv.

Vsak uporabnik je dolžan opozoriti na morebitne pomanjkljivosti gradiva in poslati Arhivu 2 kopiji nastalih besedil.

Uporabnik naj pred uporabo pozorno prebere spremljajočo dokumentacijo in se v primeru nejasnosti obrne na avtorje raziskave ali Arhiv.



 
© ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2015 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si