Evrobarometer Srednje in Vzhodne Evrope 1990-1997: Kumulativna medčasovna datoteka CEEB 1-8


ADP - IDNo: CEEB1_8

Glavni avtor(ji):
  • Reif, Karlheinz
Ostali (strokovni) sodelavci:
  • Cunningham, George
  • Kuzma, Malgorzata
  • Hersom, Louis
  • Vantomme, Jacques

Izdelal datoteko podatkov:

ZA - Zentralarchiv für Empirische Sozialforschung, ZEUS - Zentrum für Europäische Umfrageanalysen und Studien (Berlin, Nemčija, Köln, Nemčija, Mannheim, Nemčija; 2004)

Finančna podpora:

Komisija evropskih skupnosti - Commission of European Communities, Brusel

Serija:

  • CEEB/Evrobarometer srednje in vzhodne Evrope

    Raziskava Evrobarometer v srednji in vzhodni Evropi (CEEB) se je izvajala med letoma 1990 in 1997 pod okriljem Evropske komisije. Vodila sta jo Karlheinz Reif (do 1995) in George Cunningham. Izvedena je bila osemkrat v več kot 20 državah vzhodne Evrope (seznam sodelujočih po posameznih letih http://www.gesis.org/en/data_service/eurobarometer/ceeb/countries.htm). Vsako leto jeseni so ponovno spremljali odnos ljudi v posameznih državah do ekonomskih in demokratičnih reform v njihovih državah in zavest o dogajanju v Evropski uniji. Raziskava je sorodna standardnemu Evrobarometru, ki poteka v polletnih obdobjih v državah članicah Evropske unije in se prav tako osredotoča na javno podporo EU in drugih tem, ki so tičejo Evrope nasploh. Med vprašanji, ki se z manjšimi spremembami vsako leto ponovijo, je ocena, ali se stvari v njihovih državah na splošno odvijajo v pravo smer, ocena poteka ekonomskih reform, zadovoljstvo z demokracijo in s spoštovanjem človekovih pravic. Odnos do prostega tržnega gospodarstva. Primerjava lastne finančne situacije s preteklim letom in pričakovanja v prihodnjem letu. Med temami o Evropski uniji je najprej vprašanje o splošni oceni namenov in dejavnosti EU, o tem, s katerimi državami naj bi se v prihodnje tesneje povezovali, kdo bo imel več koristi od povezovanja, ali EU ali lastna država, glavni virih informacij o dejavnostih EU. V nekaterih od držav je bilo vprašanje o tem, katere družbene skupine bi z intenzivnostjo povezovanja z EU pridobile. Običajna velikost vzorca v vsaki državi obsega 1000 državljanov sodelujoče države, starih 15 let ali več. Anketiranje poteka na domovih v vzorec izbranih oseb v obliki osebnega intervjuja. Z letom 1991 (CEEB2) so v vseh državah uporabljali večstopenjsko slučajno vzorčenje (z izjemo Madžarske, kjer so se za raziskavo CEEB2 poslužili tehnike kvotnega vzorčenja). Leta 1994 (CEEB5) je koordinacijo nad zbiranjem in združevanjem podatkov prevzel GfK EUROPE Ad hoc Research v sodelovanju z regionalnimi partnerji, pri čemer je nadomestil GALLUP UK. Rezultate so objavljeni v poročilih Evropske komisije. Datoteke s podatki so na voljo za raziskovalne namene v SPSS formatu, uporabo pa omogoča ZA data service. Oktobra 2001 je bila Evropska komisija pobudnik nove serije raziskav, ki se izvaja v 13 državah, ki so zaprosile za članstvo v Evropski uniji pod imenom Evrobarometer držav kandidatk ali “Candidate Countries Eurobarometer (CCEB)”, ki se je prvotno imenoval Evrobarometer držav prosilk (Applicant Countries Eurobarometer). CCEB nadzira in koordinira Directorate-General for Press and Communication (Public Opinion Analysis). Prva raziskava je potekala v Bolgariji, na Cipru, Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji, Turčiji in južnem delu Cipra.

Ključne besede:

pričakovan razvoj ekonomske situacije, mnenje o lastni finančni situaciji, odnos do tržne ekonomije, pogostost političnih razpravljanj, mnenje o ekonomskih reformah, zadovoljstvo z demokracijo, človekove pravice, občutek Evropejstva, odnos do evropske združitve, najpomembnejši viri informacij o EU, članstvo v EU, zaželen čas vstopa države v EU, članstvo v NATO, ugodnosti EU odnosov, samoocena levo-desno, volilna pravica, volilna namera, voljena stranka, velikost gospodinjstva, dohodek, nacionalno ozadje, materinski jezik, regija, velikost skupnosti, datum intervjuja

Vsebinska področja:

DRUŽBA IN KULTURA - družbene navade in stališča
Sociologija
SPLOŠEN RAZVOJ in SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC
ODNOSI Z EVROPSKO UNIJO
INFORMIRANOST O EVROPSKI UNIJI
ČLANSTVO V EVROPSKI UNIJI IN NATU
DEMOGRAFIJA

Povzetek:

Raziskava Evrobarometer vzhodne in srednje Evrope se je začela leta 1990, ko je Evropska komisija pričela z nacionalnimi reprezentativnimi raziskavami v Bolgariji, Vzhodni Nemčiji, Poljski, Sovjetski Zvezi, na Češkem in Madžarskem. Raziskave so se izvajale vsako jesen do leta 1997 v 20 državah regije. Osrednja tema raziskav je posameznikov odnos do demokratičnih in ekonomskih reform, ki so se izvajale v njihovih državah. Raziskava CEEB se je podobno kot Eurobarometer fokusirala na javno podporo vstopu v EU in na druge zadeve, ki zadevajo Evropo kot celoto. Po prvi raziskavi se je število držav povečalo, kar je bil odraz takrat-aktualne politične razporeditve, odražalo pa se je tudi na realne možnosti pristopanja raziskovalcev. Od raziskave CEEB 5 (1994) nadalje, je terensko delo in združevanje podatkov GfK EUROPE Ad hoc Research skupaj z regionalnimi partnerji in na tem mestu zamenjal GALLUP UK.



Čas zbiranja podatkov: januar 1990 - november 1997
Čas izdelave: 2004
Država: Albanija (ni sodelovala leta '90 in '97), Armenija (ni sodelovala leta '91 in '97), Belorusija (ni sodelovala leta '91 in '97), Bolgarija, Hrvaška (ni sodelovala do leta '95, in spet leta'97), Česka, Estonija, Makedonija (FYROM) (ni sodelovala leta '90, '91, in 97), Gruzija (ni sodelovala leta '91, '93 in 97), Madžarska, Kazahstan (sodeloval samo leta '94, '95 in '96), Latvija, Litva, Poljska, Romunija (ni sodelovala 1990), Ruska federacija (ni sodelovala '97), Slovaška, Slovenija, Ukrajina (ni sodelovala '91 in '97), Jugoslavija (sodelovala samo leta '96)
Geografsko pokritje: Ozemlje držav

Enota za analizo: posameznik

Populacija: Ciljna populacija so prebivalci starejši od 15 let, s stalnim bivališčem v sodelujoči državi.

Izključeni: Institucionalizirani prebivalci kot so dijaki in študentje v domovih, osebe na služenju vojaškega roka, osebe na zdravljenju v bolnišnicah in drugi, ki ne živijo na svojem stalnem naslovu.

Zbiranje podatkov je opravil: Mednarodni koordinator in donator: GfK EUROPE Ad hoc Research v sodelovanju z regionalnimi partnerji, pri čemer je nadomestil GALLUP UK.

Albanija: Sociological Research Centre, Tirana University, Tirana (1991)/ Britalb, Tirana (1992, 1993)/ Index Albania, Quendrae Studimeve sociale, Tirana (1994)/ Department of Sociology, Tirana University, Tirana (1995)/ Albanian Viewpoint, Tirana (1996)

Armenija: Department of Sociology, Yerevan State University, Yerevan (1992, 1993, 1994, 1995) CSED, Yerevan (1996)

Belorusija: Institute of Sociology, Belarussian Academy of Sciences, Minsk (1992)/ NOVAK, Minsk (1993, 1994, 1995, 1996)

Bolgarija: NPOC/GALLUP, National Public Opinion Center, Sofia, Bulgaria (1990)/ Balkan British Social Surveys, Sofia, Bulgaria (1991, 1992, 1993)/ GfK, Sofia, Bulgaria (1994, 1995, 1996, 1997)

Hrvaška: CEMA Zagreb (1995, 1996)

Čehoslovaška: ECOMA/GALLUP (1990)/ ECOMA, Research Institute of Commerce, Prague, Czechoslovakia (1990, 1991)

Češka Republika: AISA, Prague (1992, 1993, 1994, 1995, 1996)/ GFK Prague (1997)

Estonija: SAAR POLL, Tallinn (1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997)

Gruzija: Georgian Social Research Centre, Tbilissi (1992)/ Georgian Institute of Public Opinion, Tbilissi (1994, 1995, 1996)

Nemčija: SAMPLE, Moelln (1991)/ IPOS, Mannheim (1990)/ EMNID, Bielefeld (1990)/ USUMA, Berlin (1990)

Madžarska: MODUS, Budapest, Hungary (1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997)

Kazahstan: GILLER Institute, Almay (1994, 1995)/ BRIF Institute, Almaty (1996)

Latvija: Latvian Facts, Riga (1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997)

Litva: Sociological Laboratory of Vilnius University, Vilnius (1991)/ Baltic Surveys, Vilnius (1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997)

Makedonija/FYROM: BRIMA Skopje, (1992, 1993)/ Institute for Sociological, Political and Juridical Research, Skopje (1995, 1996)

Moldavija: INSOC (1992)

Poljska: OBOP, Warszawa (1990)/ PENTOR, Warszawa (1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997)

Romunija: Centre for Urban and Regional Sociology, Bucharest(1991)/ SCOP-SRL, Bucharest (1992, 1993)/ Research Team Romania, Bucharest (1995)/ GfK Romania, Bucharest (1996, 1997)

Rusija: Institute of Sociology, USSR Academy of Sciences, Moscow (1990, 1991)/ ROMIR, Moscow (1992, 1993, 1994, 1995, 1996)

Slovaška: AISA Slovensko, Bratislava (1996)/ GfK Slovakia, Bratislava (1997)

Slovenija: GRAL Marketing, Ljubljana, (1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997)

Ukrajina: Institute of Sociology, Ukrainian Academy of Sciences, Kiev (1992)/ SOCIS, Institute of Sociology, Ukrainian Academy of Sciences, Kiev (1993, 1994, 1995, 1996)

Jugoslavija: ARGUMENT, Beograd (1996)

Tip vzorca: Uporabljen je večstopenjski slučajni vzorec, pri katerem izbor vzorčnih točk odraža regionalno porazdelitev, izbor naselij znotraj regij pa velikost populacije v urbanih in ruralnih naseljih. Končni naslov in oseba sta izbrana po eni od metod slučajnega izbora. Razen Hrvaške je povsod 100 ali več vzorčnih točk in z velikostjo realiziranega vzorca nad 1000 enot.

Uteževanje: CEEB 1: Vzorec Nemške Demokratične Republike iz leta 1990 je bil obtežen glede na gospodinjstvo, starost, spol in regijo.Vzhodna Nemčija (1991) in vse ostale države niso obtežene. Obtežene spremenljivke (V278 in V279) uporabljajte pazljivo. CEEB 3-8: Kjer je bilo mogoče, so se rezultati posamezne države obtežili z matrico najvišje stopnje dosežene izobrazbe glede na starost porazdelitev enot po regijah. Kjer informacija o izobrazbi ni bila na voljo, so se rezultati obtežili z vsako spremenljivko posebej glede na porazdelitev enot po regijah. Povprečni rezultati za Srednjo in Vzhodno Evropo so obteženi glede na populacijo starejšo od 15 let. Obtežene spremenljivke uporabljajte pazljivo.

Omejitve dostopa

Posamezne datoteke iz serije CEEB so proste za uporabo v izobraževalne in raziskovalne namene za slovenske uporabnike. Tuji uporabniki lahko dobijo podatke preko Zentral Archiva, Koeln, Nemčija ali ICPSR, Michigan. Avtorske pravice pridržane. Arhiv izroča podatke uporabnikom samo za namen, ki ga posebej opredelijo, ob zagotovitvi spoštovanja profesionalnih etičnih kodeksov. Uporabnik se posebej zaveže, da bo skrbel za tajnost podatkov in opravljal analize brez poskusov identifikacije posameznika.

Pri objavah, ki bi sledile na podlagi podatkov, je potrebno polno citirati avtorja in Arhiv.

Vsak uporabnik je dolžan opozoriti na morebitne pomanjkljivosti gradiva in poslati Arhivu 2 kopiji nastalih besedil.

Uporabnik naj pred uporabo pozorno prebere spremljajočo dokumentacijo in se v primeru nejasnosti obrne na avtorje raziskave ali Arhiv.



 
© ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2015 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si