Evrobarometer srednje in vzhodne Evrope 3: Politična dezintegracija, 1992


ADP - IDNo: CEEB3

Glavni avtor(ji):
  • Reif, Karlheinz
Ostali (strokovni) sodelavci:
  • Cunningham, George
  • Evropska komisija, Generalni direktorat za tisk in komunikacije

Izdelal datoteko podatkov:

ZUMA - Zentrum fuer Europaische Umfrageanalysen (1992)

Finančna podpora:

Komisija Evropske skupnosti

Serija:

  • CEEB/Evrobarometer srednje in vzhodne Evrope

    Raziskava Evrobarometer v srednji in vzhodni Evropi (CEEB) se je izvajala med letoma 1990 in 1997 pod okriljem Evropske komisije. Vodila sta jo Karlheinz Reif (do 1995) in George Cunningham. Izvedena je bila osemkrat v več kot 20 državah vzhodne Evrope (seznam sodelujočih po posameznih letih http://www.gesis.org/en/data_service/eurobarometer/ceeb/countries.htm). Vsako leto jeseni so ponovno spremljali odnos ljudi v posameznih državah do ekonomskih in demokratičnih reform v njihovih državah in zavest o dogajanju v Evropski uniji. Raziskava je sorodna standardnemu Evrobarometru, ki poteka v polletnih obdobjih v državah članicah Evropske unije in se prav tako osredotoča na javno podporo EU in drugih tem, ki so tičejo Evrope nasploh. Med vprašanji, ki se z manjšimi spremembami vsako leto ponovijo, je ocena, ali se stvari v njihovih državah na splošno odvijajo v pravo smer, ocena poteka ekonomskih reform, zadovoljstvo z demokracijo in s spoštovanjem človekovih pravic. Odnos do prostega tržnega gospodarstva. Primerjava lastne finančne situacije s preteklim letom in pričakovanja v prihodnjem letu. Med temami o Evropski uniji je najprej vprašanje o splošni oceni namenov in dejavnosti EU, o tem, s katerimi državami naj bi se v prihodnje tesneje povezovali, kdo bo imel več koristi od povezovanja, ali EU ali lastna država, glavni virih informacij o dejavnostih EU. V nekaterih od držav je bilo vprašanje o tem, katere družbene skupine bi z intenzivnostjo povezovanja z EU pridobile. Običajna velikost vzorca v vsaki državi obsega 1000 državljanov sodelujoče države, starih 15 let ali več. Anketiranje poteka na domovih v vzorec izbranih oseb v obliki osebnega intervjuja. Z letom 1991 (CEEB2) so v vseh državah uporabljali večstopenjsko slučajno vzorčenje (z izjemo Madžarske, kjer so se za raziskavo CEEB2 poslužili tehnike kvotnega vzorčenja). Leta 1994 (CEEB5) je koordinacijo nad zbiranjem in združevanjem podatkov prevzel GfK EUROPE Ad hoc Research v sodelovanju z regionalnimi partnerji, pri čemer je nadomestil GALLUP UK. Rezultate so objavljeni v poročilih Evropske komisije. Datoteke s podatki so na voljo za raziskovalne namene v SPSS formatu, uporabo pa omogoča ZA data service. Oktobra 2001 je bila Evropska komisija pobudnik nove serije raziskav, ki se izvaja v 13 državah, ki so zaprosile za članstvo v Evropski uniji pod imenom Evrobarometer držav kandidatk ali “Candidate Countries Eurobarometer (CCEB)”, ki se je prvotno imenoval Evrobarometer držav prosilk (Applicant Countries Eurobarometer). CCEB nadzira in koordinira Directorate-General for Press and Communication (Public Opinion Analysis). Prva raziskava je potekala v Bolgariji, na Cipru, Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji, Turčiji in južnem delu Cipra.

Ključne besede:

ekonomsko stanje, finančno stanje gospodinjstva, ustvarjanje prostega trga, pogled na ekonomsko reformo in privatizacijo, prepričevanje drugih o svojem stališču, diskusija političnih tem, zadovoljstvo z demokracijo, zadovoljstvo s političnim sistemom, človekove pravice, zadovoljstvo z pomočjo zahodnih držav, osveščenost o političnih telesih, prednosti in slabosti članstva v ES, občutenje evropstva, informiranost o ES, zanimanje za ES, spremljanje množičnih medijev, zaupanje v množične medije, dejavnosti in institucije ES, pričakovanja glede članstva lastne države, zaposlovanje v zahodni Evropi, udeleževanje različnih aktivnosti, politična samoopredelitev, participacija na naslednjih volitvah, članstvo v sindikatu, izobrazva, zaposlitev, verska pripadnost, nacionalnost, število oseb v gospodinjstvu

Vsebinska področja:

POLITIKA - mednarodna politika in organizacije
Politične in upravne vede
ZADOVOLJSTVO Z DEMOKRACIJO in SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC
HITROST POTEKA EKONOMSKIH REFORM in PRIVATIZACIJE
LASTNO POZNAVANJE POLITIKE in INTERES ZA PROGRAME in DEJSVNOST ES
INFORMACIJE O ES in ZAUPANJE VIROM INFORMACIJE
ODNOS DO TRŽNEGA GOSPODARSTVA
ŠIRJENJE ES, NJENA POLITIKA IN POMOČ DRUGIM DRŽAVAM
DEMOGRAFIJA

Povzetek:

Med vprašanji, ki se vsako leto ponovijo, je ocena, ali se stvari v njihovih državah na splošno odvijajo v pravo smer, ocena poteka ekonomskih reform, zadovoljstvo z demokracijo in s spoštovanjem človekovih pravic. Odnos do tržnega gospodarstva. Primerjava lastne finančne situacije s preteklim letom in pričakovanja v prihodnjem letu. Posebnosti raziskave so mnenja glede hitrosti poteka ekonomskih reform in privatizacije, o spoštovanju pravic narodnih manjšin v svojih državah. Sklop vprašanj se je nanašal na stopnjo zaupanja posameznim virom informacij - vključno s tujimi (zahodnimi) mediji, kateri so glavni viri informacij o ES. Respondenti so odgovarjali na vprašanje, kako pogosto razmišljajo o sebi kot Evropejcih. Označili so lastno zavedanje in interes za ES, njene dejavnosti in institucije in naklonjenost do ES ter pričakovanja glede članstva lastne države v ES. Kako lahko gospodarstvo, vlada ali posamezne kategorije državljanov dobijo ali izgubijo, katere so prednosti ali slabosti pri krepljenju vezi njihovih držav z Evropsko skupnostjo. S katerimi državami naj bi se bolj povezovali. Respondenti so izrazili poznavanje in ocenjevali trgovinsko politiko in oblike pomoči s strani držav ES in drugih držav. Izrazili so poglede na razpad nekaterih evropskih držav, verjetnost emigracije in ocenjevali učinkovitost intervencije Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij v bivši Jugoslaviji. Anketa z nekaterimi od teh vprašanj je bila izvedena tudi na majhnih vzorcih ljudi v Srbiji in na Hrvaškem. Demografski podatki vsebujejo respondentovo starost, spol, izobrazbo, poklic, vernost, etnično izvor, materni jezik, državljanstvo, članstvo v sindikatu, volilno namero na prihodnjih splošnih volitvah, levo-desno politično usmeritev in dohodek.



Čas zbiranja podatkov: 30. oktober, 1992 - 17. november, 1992
Čas izdelave: 1992
Država: Slovenija, Albanija, Belorusija, Bolgarija, Češka, Estonija, Gruzija, Litva, Latvija, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Poljska, evropski del Rusije, Slovaška, ozemlje Republike Slovenije, Ukrajina.
Geografsko pokritje: Ozemlje držav.

Enota za analizo: posameznik

Populacija: Ciljna populacija so prebivalci starejši od 15 let, s stalnim bivališčem v sodelujoči državi.

Izključeni: ni podatka
Zbiranje podatkov je opravil: Komisija Evropske skupnosti

Britalb, Tirana, Albania

Department of Sociology, Yerevan, Armenia

Balkan British Social Surveys, Sofia, Bulgaria

Institute of Sociology, Minsk, Belarus

Prag, Czechoslovakia

Tallin, Estonia

Georgian Social Research Centre, Tbilisi, Georgia

Budapest, Hungary

Latvijas Fakti, Riga, Latvia

Baltic Survey, Vilnius, Lituania

Brima Skopje, Skopje, Macedonia

Moldova

Warszawa, Poland

Bucharest, Romania

Moscow, Russia

Gral Marketing, Ljubljana, Slovenia

Institute of Sociology, Kiev, Ukraine

Tip vzorca: Uporabljen je večstopenjski slučajni vzorec, pri katerem izbor vzorčnih točk odraža regionalno porazdelitev, izbor naselij znotraj regij pa velikost populacije v urbanih in ruralnih naseljih. Končni naslov in oseba sta izbrana po eni od metod slučajnega izbora.

Omejitve dostopa

Prosta za raziskovalne namene za slovenske uporabnike. Tuji uporabniki lahko dobijo podatke preko Zentral Archiva iz Koelna ali ICPSR iz Michigana. Avtorske pravice pridržane. Arhiv izroča podatke uporabnikom samo za namen, ki ga posebej opredelijo, ob zagotovitvi spoštovanja profesionalnih etičnih kodeksov. Uporabnik se posebej zaveže, da bo skrbel za tajnost podatkov in opravljal analize brez poskusov identifikacije posameznika.

Pri objavah, ki bi sledile na podlagi podatkov, je potrebno polno citirati avtorja in Arhiv.

Vsak uporabnik je dolžan opozoriti na morebitne pomanjkljivosti gradiva in poslati Arhivu 2 kopiji nastalih besedil.

Uporabnik naj pred uporabo pozorno prebere spremljajočo dokumentacijo in se v primeru nejasnosti obrne na avtorje raziskave ali Arhiv.



 
© ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2015 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si