ARHIV DRUŽBOSLOVNIH PODATKOV

Osnovne informacije o raziskavi

ADP - IDNo: CEEB2

Glavni avtor(ji):

• Reif, Karlheinz

Ostali (strokovni) sodelavci:

• Cunningham, George
• Evropska komisija, Generalni direktorat za tisk in komunikacije

Izdelal datoteko podatkov:

ZUMA - Zentrum fuer Europaische Umfrageanalysen (1991)

Finančna podpora:

Komisija Evropske skupnosti

Številka projekta:

ni podatka

Serija:

• CEEB/Evrobarometer srednje in vzhodne Evrope

  Raziskava Evrobarometer v srednji in vzhodni Evropi (CEEB) se je izvajala med letoma 1990 in 1997 pod okriljem Evropske komisije. Vodila sta jo Karlheinz Reif (do 1995) in George Cunningham. Izvedena je bila osemkrat v več kot 20 državah vzhodne Evrope (seznam sodelujočih po posameznih letih http://www.gesis.org/en/data_service/eurobarometer/ceeb/countries.htm). Vsako leto jeseni so ponovno spremljali odnos ljudi v posameznih državah do ekonomskih in demokratičnih reform v njihovih državah in zavest o dogajanju v Evropski uniji. Raziskava je sorodna standardnemu Evrobarometru, ki poteka v polletnih obdobjih v državah članicah Evropske unije in se prav tako osredotoča na javno podporo EU in drugih tem, ki so tičejo Evrope nasploh. Med vprašanji, ki se z manjšimi spremembami vsako leto ponovijo, je ocena, ali se stvari v njihovih državah na splošno odvijajo v pravo smer, ocena poteka ekonomskih reform, zadovoljstvo z demokracijo in s spoštovanjem človekovih pravic. Odnos do prostega tržnega gospodarstva. Primerjava lastne finančne situacije s preteklim letom in pričakovanja v prihodnjem letu. Med temami o Evropski uniji je najprej vprašanje o splošni oceni namenov in dejavnosti EU, o tem, s katerimi državami naj bi se v prihodnje tesneje povezovali, kdo bo imel več koristi od povezovanja, ali EU ali lastna država, glavni virih informacij o dejavnostih EU. V nekaterih od držav je bilo vprašanje o tem, katere družbene skupine bi z intenzivnostjo povezovanja z EU pridobile. Običajna velikost vzorca v vsaki državi obsega 1000 državljanov sodelujoče države, starih 15 let ali več. Anketiranje poteka na domovih v vzorec izbranih oseb v obliki osebnega intervjuja. Z letom 1991 (CEEB2) so v vseh državah uporabljali večstopenjsko slučajno vzorčenje (z izjemo Madžarske, kjer so se za raziskavo CEEB2 poslužili tehnike kvotnega vzorčenja). Leta 1994 (CEEB5) je koordinacijo nad zbiranjem in združevanjem podatkov prevzel GfK EUROPE Ad hoc Research v sodelovanju z regionalnimi partnerji, pri čemer je nadomestil GALLUP UK. Rezultate so objavljeni v poročilih Evropske komisije. Datoteke s podatki so na voljo za raziskovalne namene v SPSS formatu, uporabo pa omogoča ZA data service. Oktobra 2001 je bila Evropska komisija pobudnik nove serije raziskav, ki se izvaja v 13 državah, ki so zaprosile za članstvo v Evropski uniji pod imenom Evrobarometer držav kandidatk ali “Candidate Countries Eurobarometer (CCEB)”, ki se je prvotno imenoval Evrobarometer držav prosilk (Applicant Countries Eurobarometer). CCEB nadzira in koordinira Directorate-General for Press and Communication (Public Opinion Analysis). Prva raziskava je potekala v Bolgariji, na Cipru, Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji, Turčiji in južnem delu Cipra.

Vsebina raziskave

Ključne besede:

prepričevanje drugih o svojem stališču, diskusija političnih tem, ekonomsko stanje, finančno stanje gospodinjstva, ustvarjanje prostega trga, zadovoljstvo z demokracijo, občutenje evropstva, osveščenost o političnih telesih, informiranost o evropski skupnosti (ES), pridruževanje ES, prednosti in slabosti članstva v ES, pomoč ES, problem sovjetskih republik, koristnost pobud ES v Jugoslaviji, vprašanja trgovinske politike, zanimanje za ES, informiranje o evropski skupnosti, zaposlovanje v zahodni Evropi, spremljanje množičnih medijev, zaupanje v množične medije, opremljenost gospodinjstva, udeleževanje različnih aktivnosti, politična samoopredelitev, participacija na naslednjih volitvah, članstvo v sindikatu, izobrazba, zaposlitev, verska pripadnost, nacionalnost, število oseb v gospodinjstvu

Ključne besede ELSST:
DRUŽBENA STALIŠČA, IDENTITETA, ZADOVOLJSTVO, ŽIVLJENJSKI SLOG, IZPOSTAVLJENOST MEDIJEM, MNOŽIČNI MEDIJI

Vsebinska področja CESSDA
POLITIKA - mednarodna politika in organizacije
Vsebinsko področja CERIF
Politične in upravne vede
Vsebinska področja ADP
OCENA STANJA V DRŽAVI in OCENA EKONOMSKEGA STANJA
ZADOVOLJSTVO Z DEMOKRACIJO
LASTNO POZNAVANJE in INTERES ZA PROGRAME in DEJAVNOSTI ES
INFORMACIJE O ES in ZAUPANJE VIROM INFORMACIJ
ŠIRJENJE ES, NJENA POLITIKA IN POMOČ DRUGIM DRŽAVAM

Povzetek:

Med vprašanji, ki se vsako leto ponovijo, je ocena, ali se stvari v njihovih državah na splošno odvijajo v pravo smer, ocena poteka ekonomskih reform, zadovoljstvo z demokracijo in s spoštovanjem človekovih pravic ter odnos do tržnega gospodarstva. Primerjava lastne finančne situacije s preteklim letom in pričakovanja v prihodnjem letu. Prebivalci posameznih držav so tokrat ocenjevali tudi lastno poznavanje in interes za programe in dejavnosti ES, kako pogosto razmišljajo o sebi kot Evropejcih in če so razmišljali o zaposlitvi v kaki zahodnoevropski državi. Sklop vprašanj se je nanašal na navade spremljanja televizije, radia in časopisov ter stopnjo zaupanja posameznim virom informacij - vključno s tujimi mediji. Specifična (glede na državo) vprašanja so nanašala na vire informacij o ES. Stalna je ocena pozitivnosti odnosa do ES ter pričakovanja glede članstva lastne države v ES. Kako lahko gospodarstvo, vlada ali posamezne kategorije državljanov dobijo ali izgubijo, katere so prednosti ali slabosti pri krepljenju vezi njihovih držav z Evropsko skupnostjo. S katerimi državami naj bi se bolj povezovali. Respondenti so ocenjevali trgovinsko politiko in oblike pomoči s strani držav ES in drugih držav, še posebno program podpore PHARE ter zahteve po pomoči ES iz držav bivše Sovjetske zveze. Ocenjevali so tudi koristnost pobud ES v Jugoslaviji in njenih republikah ter poglede na razpad Sovjetske zveze. Demografski podatki vsebujejo respondentovo starost, spol, izobrazbo, poklic, vernost, etnični izvor, materni jezik, državljanstvo, članstvo v sindikatu, levo-desno politično usmeritev in prihodek. Razen v Albaniji, je bil del vprašanj namenjen značilnostim življenjskega stila, kot so: posedovanje gospodinjskih aparatov, rekreacija in prostočasne dejavnosti ter lastna optimistična ali pesimistična drža.

Metodologija

Čas zbiranja podatkov:	14 oktober 1991 - 31 oktober, 1991
Čas izdelave:	1991
Država:	Slovenija, Albanija, Bolgarija, Češkoslovaška, Estonija, Litva, Latvija, Madžarska, Poljska, evropski del Rusije
Geografsko pokritje:	Ozemlje držav.
Enota za analizo:	posameznik
Populacija:	Ciljna populacija so prebivalci starejši od 15 let, s stalnim bivališčem v sodelujoči državi.
Izključeni:	Ljudje, ki živijo v gospodinjstvih brez telefona ali v institucijah.
Zbiranje podatkov je opravil:	Komisija Evropske skupnosti Sociological research Center Balkan British Social Surveys, Sofia, Bulgaria Research Institute of Commerce, Prag, Czechoslovakia Tallin, Estonia Modus, Budapest, Hungary Latvijas Fakti, Riga, Latvia Sociological Laboratory of Vilnus University, Vilnus, Lithuania Pentor, Warszawa, Poland Center for Urban and Regional Sociology, Bucharest, Romania Institute of Sociology, Moscow, Russia
Tip vzorca:	Uporabljen je večstopenjski slučajni vzorec (razen na Madžarskem, kjer so uporabili stratificiran kvotni vzorec), pri katerem izbor vzorčnih točk odraža regionalno porazdelitev, izbor naselij znotraj regij pa velikost populacije v urbanih in ruralnih naseljih. Končni naslov in oseba sta izbrana po eni od metod slučajnega izbora.
Način zbiranja podatkov:	Osebno anketiranje na terenu z vprašalnikom na papirju.