Piše dr. Andrej Kovačič, Fakulteta za medije
V okviru Infrastrukturnega programa Fakultete za medije – zbiranje, vodenje in arhiviranje podatkov o medijski pismenosti*, zbiramo podatke o stanju medijske pismenosti v Sloveniji. V Arhivu družboslovnih podatkov (ADP) smo objavili raziskavo o medijski pismenosti v Sloveniji na študentski populaciji (Rek in drugi, 2014), raziskavo o medijski pismenosti med srednješolci (Rek in Milanovski Brumat, 2016) ter raziskavo o medijski pismenosti pri predšolskih otrocih v Sloveniji (Rek in Milanovski Brumat, 2016). Slednjo izpostavljamo v tej objavi.
O raziskavi
Podatkovna zbirka Mediji in predšolski otroci v Sloveniji (2016) vsebuje mnenja 1086 staršev in 263 vzgojiteljev do vključno 6-letnih otrok na celotnem območju Slovenije v letu 2015/16. Raziskava, ki je potekala v slovenskih vrtcih, prikazuje izpostavljenost medijem tako predšolskih otrok (v domačem okolju kot v okviru organiziranega varstva), kot tudi njihovih staršev in vzgojiteljev. Vprašanja se nanašajo tudi na prisotnost naprav v okolju otroka. Pomemben sklop raziskave je ugotavljanje večje izpostavljenosti medijem v povezavi z vplivi na zdravje in obnašanje otrok. V raziskavi so izpostavljena tudi mnenja o postavljanju pravil glede uporabe medijev in priporočenih dnevnih limitov.
Rezultati
Rezultati analize podatkov kažejo, da so do tri leta stari otroci dnevno povprečno izpostavljeni okvirno dvema urama na različnih napravah, medtem ko se ta čas približuje trem uram med 4 in 6-letnimi otroci. Starejša skupina uporablja računalnik in v povprečju igra elektronske igre 30 minut dnevno. Pasivna izpostavljenost TV je veliko večja (skoraj 80 minut) v primerjavi z aktivnim gledanjem (36 minut). Če je otrok v zgornji tretjini otrok glede izpostavljenosti (veliki uporabnik medijev), je povprečno izpostavljen medijem kar 5-krat več, kot če je v spodnji skupini (mali uporabnik medijev). Otroci, katerih starši so bolj izpostavljeni medijem, so posledično več kot dvakrat več izpostavljeni medijem. Iz mnenj vzgojiteljev je med drugi tudi razbrati, da več kot 75 % vzgojiteljev nima pisnih priporočil glede uporabe medijev v oddelku. Skoraj dve tretjini vzgojiteljev je mnenja, da bi morala biti priporočila napisana in enaka za vse vrtce.
Vsi podatki so na voljo brezplačno v katalogu ADP. Vse dodatne informacije lahko pridobite tudi na www.pismenost.si oz. info@pismenost.si.
Viri:
Rek, M. in Milanovski Brumat K. (2017). Mediji in predšolski otroci v Sloveniji, 2016 [Podatkovna datoteka]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP-IDNo: MPPV16. Dostopno prek https://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/mppv16/
Rek, M. in Milanovski Brumat K. (2016). Mediji in predšolski otroci v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za medije. Dostopno prek http://pismenost.si/pdf/Raziskava_predsolski_otroci_Slovenija_2016_v13.7.pdf
* Program zbiranja podatkov financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS – ARRS kot infrastrukturni program po pogodbi št.1000-16-2916.