Sindikalno gibanje v Sloveniji od osamosvojitve do danes

Zapisala: mag. Živa Broder, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacija, FDV

Priprava magistrske naloge »Sindikalno gibanje v Sloveniji od osamosvojitve do danes« je temeljila na analizi podatkov pridobljenih v raziskavah Slovensko javno mnenje v obdobju od osamosvojitve (1991) do danes (2015). Poleg splošne stopnje sindikaliziranosti aktivne populacije v Sloveniji ter fenomena združevanja na eni strani in pojavljanja novih sindikalnih central na drugi strani sem v nalogi analizirala demografsko strukturo sindikalnega članstva skozi čas. Zanimive so tudi analize sindikalnega članstva glede na levo – desno orientiranost članov, ki je umeščena v kontekst političnega dogajanja v Sloveniji v obdobju od leta 1991 do danes. Nalogo sem zaokrožila z analizami percepcije funkcije sindikatov; z zaupanjem v sindikate ter odnosa sindikalnih članov in nečlanov do pojma »sindikalne pravice delavcev« in splošnim odnosom do dela.

Magistrsko delo Žive Broder z naslovom “Sindikalno gibanje v Sloveniji od osamosvojitve do danes” je v celoti dostopno na povezavi.

Graf: Primerjava deleža sindikaliziranosti in aktivne populacije. Vir: Slovensko javno mnenje, 1991 - 2015.
Graf 1: Primerjava deleža sindikaliziranosti in aktivne populacije. Vir: Slovensko javno mnenje, 1991 – 2015.

Stopnja sindikaliziranosti

Analiza kaže, da je v slovenskem sindikalnem prostoru, tako kakor tudi v evropskem sindikalnem prostoru, v zadnjem obdobju opaziti močan neenakomeren trend upada sindikalnega članstva, kljub temu da se z leti število sindikatov v Sloveniji povečuje. V prvi polovici devetdesetih let je stopnja sindikaliziranosti naglo upadla, v desetletju od 1995 do 2005 se je gibala okrog 40 %, od polovice prejšnjega desetletja pa spet, ob občasnih oscilacijah, v osnovi strmo upada.  Z leti se število sindikatov v Sloveniji povečuje. Na začetku tranzicije sta bili skoraj dve tretjini sindikalnega članstva vključeni v eno samo konfederacijo, v najnovejšem obdobju (po meritvah iz leta 2015) največja konfederacija pokriva le še dve petini vsega sindikalnega članstva, medtem ko je ostalo članstvo porazdeljeno med druge konfederacije ter panožne in podjetniške sindikate (Graf 1).

 

Struktura sindikalnega članstva

Gibanje strukture sindikalnega članstva sem preverila glede na starost, izobrazbo, položaj na delovnem mestu in sektorsko pripadnost (javni in realni sektor) populacije. Spremembe so opazne v izobrazbeni strukturi sindikalnega članstva, kjer opazimo predvsem povišanje deleža visoko izobraženih ter upad deleža osnovnošolsko izobraženih.

Delež dveh starostnih skupin v sindikalnem članstvu (Vir: Slovensko javno mnenje, 1991-2015)
Graf 2: Delež dveh starostnih skupin v sindikalnem članstvu (Vir: Slovensko javno mnenje, 1991-2015)

Spremembe v vrstah sindikalnega članstva se v obdobju samostojne Slovenije dogajajo tudi na področju sektorske distribucije. Posebej pa je zaskrbljujoče dejstvo, da generacijske prenove sindikalnega članstva skoraj ni oziroma je zelo šibka (Graf 2).

Strukturo sindikatov sem preverila tudi glede na levo ali desno politično opredelitev in ugotovila, da se sindikalno članstvo v Sloveniji giblje na polu od levega do levo-sredinskega, toda vedno ostaja na levem polu politične opcije. Primerjava levo in desno opredeljenih znotraj sindikalnega članstva pokaže, da je v sindikatih skozi vse časovno obdobje, od leta 1991 do leta 2015, več levo kot desno usmerjenih članov.

V prelomnem obdobju, ko se je menjala orientacija oblasti in ko je Slovenija vstopala v Evropsko unijo (obdobje od 2003 do 2005), se deleža levo in desno usmerjenih skoraj izenačita, saj razlika med njima znaša le eno odstotno točko. V zadnjih dveh meritvah (2014 in 2015) pa je razlika med levo in desno usmerjenimi največja izmerjena do zdaj, in sicer leta 2014 ta znaša 14 odstotnih točk in leta 2015 kar 17 odstotnih točk (Graf 3).

Percepcija funkcije sindikatov

Osnovna funkcija sindikatov je po definiciji izboljšanje pogojev dela in zagotavljanje varnosti zaposlitve. V Sloveniji Ustavno sodišče v odločbi iz leta 1992 navaja, da je treba s pojmom sindikata razumeti vsako organizacijo ali združenje delavcev, katerega namen je izboljšati in zavarovati interese delavcev, ne glede na naziv (Odločba ustavnega sodišča RS 1992). Preverila sem, ali obstajajo razlike pri percepciji funkcije sindikatov med člani in nečlani prav na področju varnosti zaposlitve, pri zagotavljanju dobrih delovnih pogojev ter pri zaščiti interesov delavcev. Za empirično podlago smo izbrali dva indikatorja, vključena v raziskavo ISSP leta 2005 (Malnar in skupina 2005):

Graf 3: Levo-desna opredelitev sindikalnega članstva (Vir: Slovensko javno mnenje, 1991-2015)
Graf 3: Levo-desna opredelitev sindikalnega članstva (Vir: Slovensko javno mnenje, 1991-2015)
  • Sindikati so zelo pomembni za varnost zaposlitve.
  • Brez sindikatov bi bili delovni pogoji bistveno slabši, kot so zdaj.

Naslednja dva indikatorja pa sta vključena v raziskavo leta 2015 (Hafner-Fink in skupina 2015):

  • Delavci potrebujejo močne sindikate za zaščito svojih interesov.
  • Močni sindikati so slabi za slovensko gospodarstvo.

Podatki torej kažejo, da splošna javnost vidi sindikate v funkciji zaščite interesov delavcev. Razlike, ne glede na to, da je indikator v primerjavi z letom 2005 nekoliko spremenjen, so v raziskavi leta 2015 še večje. V obdobju med obema meritvama se je namreč »zgodila« gospodarska kriza, ki je vplivala tudi na dojemanje funkcije sindikatov med splošno javnostjo, še posebno pa so spremembe v stališčih opazne med člani sindikatov.

Ocena funkcije sindikatov je zelo povezana tudi s samim zaupanjem v sindikate. Pokaže se, da je zaupanje v sindikate med njihovimi člani višje kot med nečlani. Kaj pa sam odnos do dela in odnos do pojma »sindikalne pravice delavcev«? V Sloveniji dojemanje dela ni odvisno od sindikalnega članstva, pojem »sindikalne pravice delavcev« pa je vedno ocenjen kot pozitiven.

Vloga ADP pri analizi podatkov

Za tako dolgo časovno vrsto in izčrpno analizo podatkov je ključnega pomena predpriprava raziskovalnih podatkov. Stran Arhiva družboslovnih podatkov omogoča celosten pregled posameznih

raziskav, saj so na enem mestu zbrane vse podatkovne baze, skupaj z metapodatki in opisi raziskav. Stran omogoča osnovne analize, predvsem pregled frekvenčnih distribucij, kar olajša odločitev za nadaljnje analize in omogoči prvi vsebinski vtis. Delo s podatki je zelo olajšano, saj je dostopen tako pogled v sam vprašalnik in celotno besedilo vprašanja, kakor tudi pogled v kontekst vprašalnika, ki v določenih primerih lahko vpliva na odgovore anketirancev. Ključnega pomena, predvsem z vidika interpretacije, je tudi informacija o časovnem okviru raziskave, saj posamezni družbenopolitični dogodki v času raziskave lahko vplivajo na podatke.

Zelo dobrodošel na strani Arhiva družboslovnih podatkov je tudi iskalnik. Iskalnik omogoča iskanje po ključnih pojmih vključenih v raziskavo ter iskanje po naslovu raziskave. Poleg standardnih vprašanj o sindikalnem članstvu in demografskih vprašanjih, me je zanimal tudi pogled na odnos do dela in zaupanje v sindikate. Z iskalnikom sem lahko identificirala vsa vprašanja in raziskave, ki so se nanašala na to tematiko. Kot članica raziskovalne ekipa Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij dobro poznam raziskave, ki jih izvajamo v okviru projekta »Slovensko javno mnenje«. Več kot dobrodošlo pa je bilo pri pripravi naloge pogledati tudi ostale raziskave, ki so se ukvarjale s tematiko, ki sem jo analizirala. Posebej me je zanimal položaj Slovenije v primerjavi z republikami bivše Jugoslavije (Jambrek in drugi 1987) in v bogati zakladnici Arhiva družboslovnih podatkov sem le te tudi našla.

Spletna stran Arhiva družboslovnih podatkov  (bolj ali manj zahtevnemu) uporabniku družboslovnih podatkov zagotovo nudi dobre temelje za nadaljnje raziskovanje, bodisi pri sami analizi podatkov kot tudi pri oblikovanju novih raziskav in vprašanj.

Uporabljeni podatkovni viri

Toš, Niko et al. Slovensko javno mnenje 1991/2: Slovenska družba na prehodu v demokracijo in mednarodna raziskava o vernosti in cerkvi [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 1991. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 1999. ADP – IDNo: SJM912.

Toš, Niko et al. Slovensko javno mnenje 1992/3: Procesi demokratizacije [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], november 1992. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2000. ADP – IDNo: SJM923.

Toš, Niko et al. Slovensko javno mnenje 1993/2: Mednarodna raziskava o okolju in družini [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], november 1993. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2000. ADP – IDNo: SJM932.

Toš, Niko et al. Slovensko javno mnenje 1994/2: Slovensko javno mnenje in slovensko-avstrijska raziskava vrednot. [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 1994. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 1999. ADP – IDNo: SJM942.

Toš, Niko et al. Slovensko javno mnenje 1995/1: Stališča o znanosti in tehnologiji [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], november 1995. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2000. ADP – IDNo: SJM951.

Toš, Niko et al. Slovensko javno mnenje 1996/1 in mednarodna raziskava volilnih sistemov [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava ], junij 1996. LJubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2000. ADP – IDNo: SJM961.

Toš, Niko et al.: Slovensko javno mnenje 1997/3: Mednarodna raziskava Stališča o delu in ekološka sondaža [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], december 1997. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2000. ADP – IDNo: SJM973.

Toš, Niko et al.: Slovensko javno mnenje 1998/1: Mednarodna raziskava o neenakosti in religiji [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, [izdelava], november 1998. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2000. ADP – IDNo: SJM981.

Toš, Niko et al. Slovensko javno mnenje 1999/4: Stališča o pridruževanju Evropski Uniji [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], november 1999. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2000. ADP – IDNo: SJM994.

Toš, Niko et al. Slovensko javno mnenje 2000/1 [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2000. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2001. ADP – IDNo: SJM001.

Toš, Niko et al. Slovensko javno mnenje 2001/2: Slovensko javno mnenje in Mednarodna raziskava Procesi demokratizacije v srednji in vzhodni Evropi [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2001. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2002. ADP – IDNo: SJM012.

Toš, Niko et al. Slovensko javno mnenje 2002/1: Stališča Slovencev o pridruževanju Evropski Uniji in NATO [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2002. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2002. ADP – IDNo: SJM021.

Toš, Niko in skupina: Slovensko javno mnenje 2003/1 [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], december 2004. ADP – IDNo: SJM031.

Toš, Niko, Malnar, Brina in skupina. Slovensko javno mnenje 2004/2: Evropska družboslovna raziskava [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2004. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2009. ADP – IDNo: SJM042.

Malnar, Brina in skupina. Slovensko javno mnenje 2005/1 Mednarodna raziskava Stališča o delu [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2005. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2009. ADP – IDNo: SJM051.

Kurdija, Slavko, Brina Malnar, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan in Janez Štebe. Slovensko javno mnenje 2006/1: Evropska družboslovna raziskava [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2006. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2009. ADP – IDNo: SJM061.

Malešič, Marjan in skupina. Slovensko javno mnenje 2007: Raziskava o nacionalni in mednarodni varnosti; vojaški poklici [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Obramboslovni raziskovalni center, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2007. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2010. ADP – IDNo: SJM07.

Kurdija, Slavko, Brina Malnar, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan in Janez Štebe. Slovensko javno mnenje 2008/2: Evropska družboslovna raziskava [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2008. Slovenija, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2010. ADP – IDNo: SJM082.

Malešič, Marjan, Malnar, Brina, Ljubica Jelušič, Anton Grizold, Vinko Vegič, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan in Slavko Kurdija. Slovensko javno mnenje 2009/2: Raziskava o nacionalni in mednarodni varnosti [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2009. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2010. ADP – IDNo: SJM092.

Kurdija, Slavko, Brina Malnar, Samo Uhan, Mitja Hafner Fink in Janez Štebe. Slovensko javno mnenje 2010: Evropska družboslovna raziskava [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2011. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2012. ADP – IDNo: SJM10.

Malnar, Brina, Mitja Hafner-Fink, Slavko Kurdija, Niko Toš, Samo Uhan, Ivan Bernik, Vlado Miheljak in Janez Štebe. Slovensko javno mnenje 2011/2: Svetovna raziskava vrednot in Ogledalo javnega mnenja [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2011. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2013. ADP – IDNo: SJM112.

Kurdija, Slavko, Brina Malnar, Samo Uhan, Mitja Hafner-Fink in Janez Štebe. Slovensko javno mnenje 2012/2: Evropska družboslovna raziskava [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2012. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2013. ADP – IDNo: SJM122.

Hafner Fink, Mitja, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Samo Uhan in Janez Štebe. Slovensko javno mnenje 2013: Mednarodna raziskava Nacionalna identiteta, mednarodna raziskava Razumevanje vloge državljana in Ogledalo javnega mnenja [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2013. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2014. ADP – IDNo: SJM13.

Kurdija, Slavko. Slovensko javno mnenje 2014: Evropska družboslovna raziskava (ESS 2014), Ogledalo javnega mnenja [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2014. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2016.

Hafner Fink, Mitja in Marjan Malešič. Slovensko javno mnenje 2015: Mednarodna raziskava Stališča o delu (ISSP 2015), Mednarodna raziskava Stališča o vlogi države (ISSP 2016), Ogledalo javnega mnenja in raziskava Stališča o varnosti [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2015. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2016.

 

 

 

 

 

Prejšnji članek

Sindikalno gibanje v Sloveniji od osamosvojitve do danes

Naslednji članek

Okrogla miza: Etika v znanosti s poudarkom na varstvu osebnih podatkov

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja