Domov » Metina lista

Neenaki pogoji znanstvenega dela v Sloveniji

8 March 2017 Brez komentarjev Tagi: , , Ana Slavec

Zapisala: Dr. Mirjana Ule, Center za socialno psihologijo, FDV

V raziskavi o razlikah v delovnih pogojih in kariernih poteh v znanosti med spoloma v Sloveniji (Ule, Živoder in Berzelak, 2016) smo preverjali, kje so temeljne ovire za uveljavljanje žensk v znanosti, kaj so razlogi za vertikalno segregacijo po spolu, na katero opozarjajo statistični podatki, kaj je z znanstveno kulturo v akademskih okoljih.

Zbiranje podatkov

Raziskavo smo izpeljali v Centru za socialno psihologijo na pobudo Komisije za ženske v znanosti pri Ministrstvu za znanost v letu 2011 s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil poslan prek elektronske pošte 4551 doktorjem in doktoricam znanosti. Kontaktni podatki so bili pridobljeni iz podatkovne baze SICRIS. Na anketo je delno ali v celoti odgovorilo 1105 pozvanih. Med anketiranimi je bilo 43% doktorjev in 57% doktoric znanosti. Analiza zastopanosti znanstvenih disciplin pokaže, da so v raziskavi zastopane vse znanstvene discipline in da je tudi spolna struktura po znanstvenih disciplinah ustrezno zastopana (Ule in drugi, 2011).

Zanimivo je bilo, da je bil odziv nagovorjenih doktorjev in doktoric znanosti izjemno dober, da smo spontano dobro pokrili vzorec glede spolne strukture, zastopanosti strok, zastopanosti dejavnosti (doktorji/ce iz akademske sfere, raziskovalnih inštitutov in gospodarstva). Predvsem pa nas je presenetila obilica zanimivih odgovorov na odprta vprašanja, ki smo jih postavili na koncu vsakega sklopa vprašanj. Kot da bi anketirani komaj čakali, da lahko povedo svoje kritično mnenje o naravi znanstvenega dela v Sloveniji. Kritične pripombe so imeli tako doktorji kot doktorice znanosti.

Graf 1: Koliko let po doktoratu ste dobili… (Vir: DPZ11 (Ule, Živoder in Berzelak, 2016))

Enaki pogoji za napredovanje po karierni lestvici

V raziskavi izhajamo iz teze, da je uveljavljanje pogojev za enakost med spoloma v znanstvenem delu ena ključnih sestavin notranje demokratizacije znanosti. Znanstvene skupnosti in institucije morajo razviti lastno notranjo demokracijo, da bi lahko ohranjale svoje poslanstvo in prispevale k širjenju socialne pravičnosti v družbi (Ule in drugi, 2015).

S podatki dokazujemo, da je ženskam znanstvenicam očitno oteženo napredovanje po karierni lestvici, da so ženske diskriminirane tudi pri plačilu za delo ter da so deležne manj časti in nagrad. Problem vertikalne segregacije je, da ženska podreprezentiranost na najvišjih položajih (med rednimi profesoricami) ovira možnost, da bi ženske prišle na najvišje vodstvene položaje, torej na odločevalne položaje. Majhen delež žensk na položajih moči in odločanja ter prevladovanje moških v teh položajih vodita v pristranskost pri odločanju in vodenju znanstvene politike, izboru raziskovalnih subjektov ter ustvarjanju pravil in meril za napredovanja itd. Mlade ženske v akademski sferi nimajo vzornic, s katerimi bi se lahko identificirale ali bi jih podpirale v kariernem napredovanju. Podreprezentiranost žensk na najvišjih položajih v znanstveni sferi je tako ovira za vstop žensk v znanstveno kariero (Ule in drugi, 2013).

 

 

Diskriminacija

Obenem pa rezultati raziskave tudi kažejo, da se diskriminacija v upravljanju z znanostjo v Sloveniji ne omejuje samo na ženske. Po mnenju anketiranih prihaja do diskriminacije pri upravljanju z znanostjo, ki je v Sloveniji očitno omejena na ozek krog tistih, ki imajo vpliv in moč. Zanimivo je, da se tu odgovori moških in žensk ne razlikujejo. Skoraj polovica žensk, vključenih v raziskavo (46 %), je pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali so že občutile diskriminacijo zaradi spola oziroma ali so bile priče diskriminacije. In kako se je diskriminacija kazala? Predvsem se je kazala s slabšimi kariernimi možnostmi, z ustvarjanjem negativne osebne podobe, s slabšimi delovnimi razmerami.

Graf 2: Ali po vašem mnenju v slovenski znanosti prihaja do diskriminacije in zakaj? Možnih je več odgovorov. (Vir: DPZ11 (Ule, Živoder in Berzelak, 2016))

Kot smo pokazali z analizo podatkov, je upravljanje z znanostjo v Sloveniji spolno pristransko. Po mnenju anketiranih v raziskavi so bistvene diskriminacijske prakse, ki bi jih bilo treba odpraviti: netransparentnost v odločanju, pristranski kriteriji napredovanja oz. habilitiranja, nezavedne spolne pristranskosti pri ocenjevanju odličnosti, pri recenzijskih postopkih. Kaj bi po mnenju anketiranih omililo diskriminacijo na osnovi spola v znanosti? Anketirani predvsem izpostavljajo potrebo po spremembi odnosov in etičnih standardov v znanosti in  uveljavitev ustreznih pravil in zakonov v prid večji enakopravnosti spolov v znanosti. Vse to pa pomeni potrebo ali zahtevo po drugačnem vodenju in upravljanju z znanostjo in z znanstvenimi skupnostmi.

Diskusija rezultatov

Rezultati raziskave so prepričljivi in pomenljivi. Potrjujejo hipotezo, da je spolna pripadnost še vedno osrednji element institucionalnega življenja v znanosti; ne v predavalnicah, ampak tam, kjer je moč, vpliv, prestiž, ugled, denar, kjer se sprejemajo odločitve. Akademske ustanove se, vsaj kar se tega tiče (moč, vpliv, prestiž, ugled, denar), še vedno kažejo kot izrazito moško določeni socialni prostori s posebno moško akademsko kulturo. Zaradi nove pozornosti do položaja žensk v znanosti v zadnjem desetletju, vse redkeje naletimo na odkrito, vedenjsko izvajanje dominacije. Institucionalna dominacija se je premaknila v prikrite vidike moči, kjer učinkuje tako, da naturalizira razlikovanje ter utemelji hierarhične položaje v zdravem razumu, racionalnosti in v »stanju stvari« kot npr. spolna zaznamovanost določenih položajev.

Pravzaprav položaj žensk v znanosti povsem ustreza današnjemu upravljanju z znanostjo v okviru prevladujoče neoliberalne družbene paradigme. Ključni elementi tega urejanja znanosti so zahteve po ekonomski učinkovitosti, konkurenčnosti, trženju znanja, tekmovalnosti. Te spremembe nekateri razlagajo s pojavom »akademskega kapitalizma« (Schimank, 2005) ali spreminjanjem univerze v podjetje (Giroux, 2007). Znotraj tako upravljane znanosti se slabšajo pozicije tistih, ki nimajo utrjenega položaja v tej novi strukturi; žensk in mladih. Ti se morajo vse pogosteje sprijazniti s prekarnimi oblikami zaposlitev. Prekarnost dela se izraža v nizki stopnji varnosti zaposlitve, nizki stopnji nadzora nad delovnimi pogoji (plača, delovni čas).

Tu pa nastane nova nevarnost, ne samo za ženske v znanosti ampak za akademske institucije nasploh, da se ugled akademske profesije zmanjšuje zaradi vedno težjih pogojev; naraščanja zaposlitev za določen čas, vedno večjih obremenitev, tako pedagoških kot raziskovalnih, težjih pogojev za napredovanje, pogojev, ki zmanjšujejo lastno ustvarjalnost (na primer točke v točno določenih revijah, ki imajo zelo fiksirane kriterije za objave) in povečujejo pritisk h konformnosti. Konformnost, predanost in ustvarjalnost preprosto ne gredo skupaj.

Nevarnost je, da bodo na izgubo ugleda, prestiža, veliko hitreje in močneje reagirali moški kolegi, ki se bodo raje zaposlovali na uglednejših in bolje plačanih delovnih mestih, na primer v menedžmentu, politiki, velikih mednarodnih korporacijah, zasebnem sektorju in da se bo tako »naravno« ustvaril prostor za ženske. Če bodo ženske na ta način zavzele akademsko sfero, to seveda ne bo pomenilo niti zmagoslavja žensk, niti zmagoslavja enakih možnosti v znanstveno raziskovalni in akademski sferi.

Več o rezultatih raziskave in dostopnosti podatkov

Na podlagi raziskave sta bili izdani dve znanstveni monografiji: Ženske v znanosti, ženske za znanost : znanstvene perspektive žensk v Sloveniji in dejavniki sprememb (Ule in drugi, 2013) in Gendering Science: Slovenian Surveys and Studies in the EU Paradigms (Ule in drugi, 2015) ter nekaj znanstvenih člankov. Rezultate pa smo predstavili tudi na znanstvenih konferencah in javnih medijih. Osnovni pregled podatkov in vprašalnik sta znotraj opisa raziskave dostopna preko spletne strani ADP (ADP – IDNo: DPZ11), medtem ko so neagregirani podatki zaradi občutljivosti teme in zaupnosti podatkov dostopni za izobraževalne in raziskovalne namene le pod posebnimi pogoji in z dovoljenjem izvajalcev raziskave.

 

Zapis je v skrajšani obliki objavljen na portalu Metina lista (rubrika #PodatkiADP).

 

Viri in literatura

  • Giroux, Henry (2007): University in Chains. Confronting the Military-Industrial Academic Complex. Boulder: Paradigm.
  • Schimank, Uwe (2005): ‘New Public Management’ and the Academic Profession: Reflecting the German situation, Minerva, 43: 361–376.
  • Ule, Mirjana, Šribar Renata, Umek Venturini Andreja (ur.) (2013). Ženske v znanosti, ženske za znanost. Znanstvene perspektive žensk v Sloveniji in dejavniki sprememb. Ljubljana, Založba FDV, Komisija za ženske v znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje in šport RS. (dlib)
  • Ule, Mirjana, Šribar Renata, Umek Venturini Andreja (ur.) (2015). Gendering Science: Slovenian Surveys and Studies in the EU Paradigms. Wien, Echoraum. (PDF)
  • Ule, Mirjana, Andreja Živoder in Nejc Berzelak. Sumarno poročilo po spolu. Razlike v delovnih pogojih v znanosti v Sloveniji. (pdf)
  • Ule, Mirjana, Andreja Živoder in Nejc Berzelak. Razlike v delovnih pogojih v znanosti v Sloveniji: S posebnim poudarkom na položaju žensk in spolnih razlikah v znanosti [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za socialno psihologijo [izdelava], 2011. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2016. ADP – IDNo: DPZ11.

Komentiraj!

Dodajte svoj komentar ali uporabite trackback iz svoje strani. Lahko se tudi naročite na komentarje preko RSS.

Be nice. Keep it clean. Stay on topic. No spam.

Lahko uporabite:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>