Da bi s projektom Odprti podatki lahko na preprost način seznanili še večji krog ljudi, smo pripravili letak s kratko predstavitvijo in osnovnimi informacijami o projektu. Dokument lahko natisnete in ga uporabite za predstavitev projekta […]
Odprt dostop do znanstvenih podatkov prinaša številne prednosti in koristi prav vsem akterjem na tem področju. Nekaj le teh smo povzeli po angleškem priročniku “User guide for Keeping Research Data Safe (KRDS), ki ga je […]
V sredo, 19. 1. 2011, smo v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo organizirali srečanje predstavnikov različnih slovenskih inštitutov, katerega namen je bil predstavitev projekta Odprti podatki ter vzpostavitev kontaktov z akterji […]
Digital Curation Blog: A Blue Ribbon for Sustainability? izpostavlja analizo omenjenega poročila kot podlago za nadaljnje raziskave in usmeritve pri uvajanju pristopov ekonomsko učinkovite digitalne hrambe. Z večino komentarjev se strinjam, prav tako tudi s […]
V znamenje podpore pri izvajanju projekta Odprti podatki smo našega naročnika zaprosili za priporočilno pismo. Z njegovo pomočjo računamo, da bomo naleteli na odprta vrata pri obiskih naših kolegov, ko bomo izvajali intervjuje in vabili […]
Arhiv družboslovnih podatkov (ADP) na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani, v okviru razpisa za CRP v letih 2010-13 po naročilu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) izvaja projekt »Odprti podatki – Priprava akcijskega načrta za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do podatkov iz javno financiranih raziskav v Sloveniji«
Odprt dostop do raziskovalnih podatkov je aktualen zaradi možnosti, ki jih ponujajo sodobne digitalne tehnologije in omrežja. Kot je navedeno v »Načelih in usmeritvah OECD za dostop do javno financiranih raziskovalnih podatkov« (v nadaljevanju »Načela OECD«), bolj odprt dostop do podatkov povečuje raznolikost analiz in presoj, spodbuja nova raziskovanja, omogoča preizkušanje novih ali alternativnih hipotez in metod raziskovanja, proučevanje metod zbiranja podatkov in meritev, spodbuja izobraževanje novih raziskovalcev, omogoča raziskovanje prvotno nepredvidenih tem ter oblikovanje novih podatkovnih serij s kombiniranjem podatkov iz več virov. Odstranjene ovire pri dostopu do podatkov bodo torej zagotovile njihovo širšo uporabo, s tem izboljšale znanstveno odličnost rezultatov in njihovo uporabnost ter povečale donos javnih naložb v raziskovalno dejavnost.
Povzeto po predstavitvi na The Value of Shared Access and Reuse of Publicly Funded Scientific Data A Public Symposium Board on Research Data and Information National Academy of Sciences 20 F Street Conference Center Conference […]
Mojca,
zanimivo se je bilo pogovarjati včeraj o problemih odprtega dostopa. Mislim, da bi morali izkoristiti ugoden veter naklonjenosti do iniciativ prostega dostopa. Malce me skrbi ta skepsa, ki sem jo zaznal s strani knjižničarjev glede problematike urejanja dostopa do podatkov. A bomo že takoj na začetku videli v tem konkurenčne predloge? (raziskovalni podatki vs. raziskovalna literatura)
Tudi sam sem bil v podobni dilemi, ko sem se spraševal, kako nasloviti prispevek za bližnjo konferenco Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov. Ali govorimo o prostem dostopu ali o odprtem dostopu? Ker gre pri jeziku pogosto bolj za spontano rabo in občutek kot pa za strogo definirane pomene, sem občutku zaupal in sledil zgledu programskega odbora konference. Preprosto se mi zdi, da se na dostop bolje veže pridevek prost kot pa odprti. Res pa je, da smo v preteklosti že večkrat uporabljali tudi kombinacijo odprtega dostopa (npr. v zloženki ADP), verjetno bolj težeč k skladnosti v pripisovanju termina odprto v kontekstu gibanja za odprto znanost.
Pobudo za razpravo o odprti znanosti, pravzaprav je pobuda oblikovana tule, je za pozdraviti. Ne da bi se posebej ukvarjal z opredelitivijo, kaj pomeni odprta znanost – v prvem koraku je blagovna znamka za različne skupinske iniciative in gibanja, ki nasprotujejo vsakovrstnim ‘nepravičnim’ omejitvam dostopa do znanstvenih objav, podatkov in orodij – me zanima, kaj od tega imamo v zametkih v Sloveniji v povezavi s področjem, s katerim se sicer ukvarjam. Namreč, z vprašanjem dostopa do podatkov za namen znanstvene obravnave.
