Priporočilno pismo MVZT

V znamenje podpore pri izvajanju projekta Odprti podatki smo našega naročnika zaprosili za priporočilno pismo. Z njegovo pomočjo računamo, da bomo naleteli na odprta vrata pri obiskih naših kolegov, ko bomo izvajali intervjuje in vabili […]

Več o tem

Projekt Odprti podatki

Arhiv družboslovnih podatkov (ADP) na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani, v okviru razpisa za CRP v letih 2010-13 po naročilu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) izvaja projekt »Odprti podatki – Priprava akcijskega načrta za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do podatkov iz javno financiranih raziskav v Sloveniji«

Odprt dostop do raziskovalnih podatkov je aktualen zaradi možnosti, ki jih ponujajo sodobne digitalne tehnologije in omrežja. Kot je navedeno v »Načelih in usmeritvah OECD za dostop do javno financiranih raziskovalnih podatkov« (v nadaljevanju »Načela OECD«), bolj odprt dostop do podatkov povečuje raznolikost analiz in presoj, spodbuja nova raziskovanja, omogoča preizkušanje novih ali alternativnih hipotez in metod raziskovanja, proučevanje metod zbiranja podatkov in meritev, spodbuja izobraževanje novih raziskovalcev, omogoča raziskovanje prvotno nepredvidenih tem ter oblikovanje novih podatkovnih serij s kombiniranjem podatkov iz več virov. Odstranjene ovire pri dostopu do podatkov bodo torej zagotovile njihovo širšo uporabo, s tem izboljšale znanstveno odličnost rezultatov in njihovo uporabnost ter povečale donos javnih naložb v raziskovalno dejavnost.

Več o tem

Skupna podpora prostemu dostopu do raziskovalnih podatkov in literature

Mojca,

zanimivo se je bilo pogovarjati včeraj o problemih odprtega dostopa. Mislim, da bi morali izkoristiti ugoden veter naklonjenosti do iniciativ prostega dostopa. Malce me skrbi ta skepsa, ki sem jo zaznal s strani knjižničarjev glede problematike urejanja dostopa do podatkov. A bomo že takoj na začetku videli v tem konkurenčne predloge? (raziskovalni podatki vs. raziskovalna literatura)

Več o tem

Odprta znanost, prost dostop do podatkov

Tudi sam sem bil v podobni dilemi, ko sem se spraševal, kako nasloviti prispevek za bližnjo konferenco Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov. Ali govorimo o prostem dostopu ali o odprtem dostopu? Ker gre pri jeziku pogosto bolj za spontano rabo in občutek kot pa za strogo definirane pomene, sem občutku zaupal in sledil zgledu programskega odbora konference. Preprosto se mi zdi, da se na dostop bolje veže pridevek prost kot pa odprti. Res pa je, da smo v preteklosti že večkrat uporabljali tudi kombinacijo odprtega dostopa (npr. v zloženki ADP), verjetno bolj težeč k skladnosti v pripisovanju termina odprto v kontekstu gibanja za odprto znanost.

Več o tem

Odprti podatki

Pobudo za razpravo o odprti znanosti, pravzaprav je pobuda oblikovana tule, je za pozdraviti. Ne da bi se posebej ukvarjal z opredelitivijo, kaj pomeni odprta znanost – v prvem koraku je blagovna znamka za različne skupinske iniciative in gibanja, ki nasprotujejo vsakovrstnim ‘nepravičnim’ omejitvam dostopa do znanstvenih objav, podatkov in orodij – me zanima, kaj od tega imamo v zametkih v Sloveniji v povezavi s področjem, s katerim se sicer ukvarjam. Namreč, z vprašanjem dostopa do podatkov za namen znanstvene obravnave.

Več o tem

Avtorske pravice v digitalnih okoljih

Vendar avtorji postajajo zadržani do brezplačnega dajanja svojih del na voljo javnosti, kot je povedal upravitelj ene izmed takih digitalnih zbirk, saj v egoističnem okolju poskušajo najprej iztržiti čim več iz svojega dela. Končno poročilo…, str. 103

in

“drugič pa, da se soočimo s tehtnimi izzivi urejanja avtorskih pravic v digitalnem okolju, kot je problem javnega dostopa do kulturnih in znanstvenih dobrin.” URSIL novica

sta dva citata iz pravkar objavljenega poročila o problematiki.

Več o tem

Študije primerov

Naletel sem na naslednjo predstavitev uporabe podatkov iz arhiva. Franc M., ki vodi naš panel v Piranu na socioloških srečanjih bi bil najbrž vesel, če bi predstavili tudi kaj, kar se navezuje na “znanost”. Ne samo, da članek uporablja zanimiv pristop metaanalize. Ideja predstavitev študij primerov uporabe arhiva podatkov je hkrati primer sodelovanja uporabnikov arhiva pri usposabljanju novih uporabnikov. Ja, tudi mi bi radi več takšnega sodelovanja.

Več o tem

Manjkajoča povezava iz COBISS-a

Po naključju sem naletel na zgornjo debato v organizaciji Knjižnice. Originalni prispevek, ki je sprožil debato, se mi zdi zanimiv zaradi osnovnega sporočila. Da so nekatere zahteve katalogizacijskih pravil neživljenske v določenih situacijah specifičnih vrst gradiv in da bi bilo potrebno uvesti načelo racionalnega premisleka o tem, v katerem primeru se splača vlagati v nadaljnje strukturiranje informacij. Nekaj podobnega sem razbral iz ustnih komentarjev ljudi, ki delajo v projektih digitalnih knjižnic, soočeni s pravili in staro šolo katalogizacijskih pravil, ki so podlaga sistemu COBISS.

Več o tem