“When making the case for preservation, make the case for use.”
Med tem, ko mi je bil princip od nekdaj intuitivno jasen, je v omenjenem besedilu podana dokaj prepričljiva ekonomska utemeljitev. Ker je eden od ciljev projekta ‘Odprti podatki’ tudi prepričati neprepričane o utemeljenosti tovrstnih storitev, je to besedilo – četudi zahtevno za branje – s svojimi principi lahko dobro izhodišče za prepričevanje o koristnosti, obenem pa je z izpostavitvijo odločitvenih spremenljivk: npr. ali je bolje za storitve odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov zaračunavati ali zagotoviti plačila prost dostop; ali je smiselno, da se izbor raziskovalnih podatkov organizira s pomočjo pooblaščenih disciplinarnih podatkovnih centrov (arhivov podatkov); zagotovil jasno ozadje tehtanih odločitev.
Podobno zelo jasno strukturirano besedilo: Harnessing the Power of Digital Data for Science and Society je še posebej zanimivo zaradi svojih vodilnih zaključkov: rabimo jasno in javno predstavljeno politiko raziskovalne agencije na področju dostopa do raziskovalnih podatkov, pri tem pa izhajati iz zahtev za načrtom upravljanja z raziskovalnimi podatki skozi življenski cikel podatkov. V prilogi je podana podrobna razdelitev entitet (posameznikov, organizacij) in njihovih vlog v sistemu zagotavljanja dostopa do podatkov (od ustvarjanja od uporabe).
In tudi OECD deklaracija in njeni principi so vredni upoštevanja in pazljivega pretresa. Izpostavlja tako preglednost nalog posameznih akterjev kot tudi kakovost za hrambo izbranih podatkov in z njimi povezanih storitev, pa tudi vzdržnost, kulturo deljenja itd.
