Prednosti in koristi odprtega dostopa do znanstvenih podatkov

Odprt dostop do znanstvenih podatkov prinaša številne prednosti in koristi prav vsem akterjem na tem področju. Nekaj le teh smo povzeli po angleškem priročniku “User guide for Keeping Research Data Safe (KRDS), ki ga je izdelalo neodvisno svetovalno podjetje Charles Beagrie Limited, ki je prav posebej specializirano za digitalne arhive, knjižnice ter področje znanosti in raziskav.

Glede na vrsto rezultatov/posledic

Neposredne  koristi/prednosti:

  • nove priložnosti za raziskave
  • komunikacija na akademskem nivoju/dostop do podatkov
  • ponovna uporaba podatkov, tudi za nov namen
  • povečana raziskovalna ustvarjalnost
  • spodbujanje novih mrežnih povezav/sodelovanj
  • prenos znanja v industrijo
  • povečanje obsega vrst znanja in veščin pri raziskovalcih/študentih/osebju
  • povečana storilnost/gospodarska rast
  • preverjanje raziskav/raziskovalne integritete
  • izpolnjevanje mandata/mandatov

Posredne koristi (brez ocene stroškov):

  • ni potrebe po ponovnem ustvarjanju podatkov
  • bodoče priložnosti za raziskovanje niso izgubljene
  • nižji stroški za bodoče hranjenje podatkov
  • preoblikovanje namena podatkov za nove uporabnike
  • preoblikovanje metodologij za nov namen
  • uporaba podatkov v krogu novih koristnikov zaščita prihodkov iz predhodnih vlaganj

Glede na čas

Kratkoročne koristi (do 5 let):

  • pomen za trenutnega/sedanjega raziskovalca in za študente
  • nobeni podatki niso izgubljeni po prehodu v post doc status
  • kratkoročna ponovna uporaba dobro vzdrževanih podatkov
  • varno shranjevanje za podatkovno intenzivne raziskave
  • dostopnost podatkov za podporo časopisnim člankom

Dolgoročne koristi (5 let in več):

  • ohranitev vrednosti podatkov za bodoče raziskovalce&študente
  • pridobitev na vrednosti s časom, ko zbirka pridobiva na obsegu in razvije kritično maso
  • načrtovano vodenje od začetne faze v življenjskem ciklusu raziskave je nesporno bolj finančno učinkovita kot pri kasnejših  posegih (pod pogojem, da je opredeljena pravilna/primerna selekcija podatkov, ki se jih hrani)

Kdo je koristnik oz. kdo ima koristi?

Privatne/osebne koristi (notranje):

  • koristi raziskovalca
  • izpolnitev obveznosti iz pogodbe o dodelitvi granta
  • povečanja prepoznavnost/citiranost komercializacija raziskovanja

Javne koristi (družbene/zunanje):

  • koristi sponzorjev/financerjev  raziskave/arhiva
  • vlaganje v bodoče raziskave
  • motivacija za nove raziskave
  • povezovanje med novimi družbami in zaposlovanjem visokokvalificiranih

Prejšnji članek

Predstavitev projekta – srečanje s predstavniki inštitutov

Naslednji članek

Informiranje o projektu

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja