Domov » Uncategorized

Odnos do cepljenja proti SARS-CoV-2: dve vzporedni anketi

20 December 2021 Brez komentarjev admin

Piše: dr. Ana Slavec, InnoRenew CoE

V drugi polovici decembra 2020, le nekaj dni za tem, ko je bilo cepivo proti novemu korona virusu prvič odobreno v zahodnem svetu, smo izvedli prvo slovensko raziskavo o odnosu prebivalstva do cepljenja proti bolezni, ki jo povzroča ta virus. Pobuda za raziskavo je prišla s strani skupine sedmih študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, ki jim je to temo pri seminarju Etika in pravni vidiki medicine predlagal njihov profesor dr. Matjaž Zwitter. 

Slika 1: Del ekipe avtorjev raziskave pred stavbo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, oktober 2021

Vprašalnik

Študenti, skupaj s profesorjem, so k sodelovanju povabili še skupnost COVID-19 Sledilnik, ki zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Nekaj članov te interdisciplinarne pobude nas je z veseljem sprejelo ponudbo ter študentom pomagalo pripraviti vprašalnik in ga testirati. Sodelovanje s Sledilnikom pa se je nadaljevalo tudi v naslednjih fazah raziskave.

Končni vprašalnik vsebuje vprašanja o izkušnjah z epidemijo, zaupanju različnim virom informacij o cepljenju, motečnosti posameznih ukrepov, obveznosti cepljenje za zdravstvene delavce, nameri o cepljenju, stališčih o cepljenju proti SARS-CoV-2 ter o cepljenju na splošno, na koncu pa še sklop demografskih vprašanj in odprto vprašanje, ali bi želeli še kaj dodati. Slednje je bilo na začetku mišljeno kot nepomembno in ga nismo nameravali analizirati, vendar se je izkazalo kot prava zakladnica različnih pogledov in mnenj, ki jih z zaprtimi vprašanji nismo mogli zajeti.

Zbiranje podatkov

Za zbiranje podatkov so študenti načrtovali uporabiti spletni anketni vprašalnik, ki bi bil posredovan prek socialnih mrež po metodi snežne kepe. Med člani Sledilnika je tudi direktor podjetja za tržne raziskave Valicon, Andraž Zorko, ki je študentom ponudil zbiranje podatkov preko spletnega panela JazVem. Odločili smo se za izvedbo dveh vzporednih anket, na priložnostnem vzorcu (SARSPR20) in spletnem panelu (SARSVE20).

Zbiranje podatkov je potekalo od 17. do 27. 12. 2020. Anketa za zbiranje s priložnostnim vzorcem je bila pripravljena v orodju EnKlikAnketa in študenti so s prošnjo za pomoč pri razširjanju povezave do ankete poleg osebnih kontaktov kontaktirali še 167 različnih medijev in drugih organizacij. Od tega jih je povezavo na svojem Facebook ali Twitter profilu dejansko delilo vsaj dvajset – na podlagi njihovega števila sledilcev smo doseg ankete ocenili na več kot 400.000 oseb, kar je skoraj polovica vseh internetnih uporabnikov v Sloveniji.

Zabeležili smo kar 45.633 unikatnih klikov na anketo in začelo jo je izpolnjevati 18.277 oseb, kar je res nadpovprečno veliko, zato smo imeli po določenem obsegu težave z dostopom do ankete. Kontaktirali smo podporno ekipo 1KA, ki nam je svetovala, da anketo razdelimo na več delov in ustvarimo novo povezavo. Opozorili so nas, da je treba v bodoče ankete s pričakovanim velikim številom vnosom vnaprej napovedati, da pripravijo strojno opremo. Od vseh, ki so anketo začeli izpolnjevati, je do zadnje strani prišlo 16.245 oseb, a smo jih pri čiščenju podatkovne baze 4.203 izločili zaradi manjkajočih odgovorov. Za analizo in objavo smo uporabili 12.042 odgovorov, kar po našem vedenju predstavlja največjo javnomnenjsko anketo o cepljenju v posamezni državi.

Vzporedno je na skoraj povsem enak vprašalnik od 21. do 22. 12. odgovorilo 516 panelistov JazVem, največjega spletnega panela v Sloveniji. Več kot tri četrtine udeležencev je v panel vključenih po principu verjetnostnega vzorčenja, zato smo na podlagi teh podatkov lahko prišli do manj pristranskih rezultatov ter potrdili veljavnost večine rezultatov na priložnostnem vzorcu. Po drugi strani pa je bila prednost priložnostnega vzorca res veliko število zdravstvenih delavcev, kar nam je omogočilo podrobnejšo analizo stališč tega segmenta populacije.

Rezultati

Z raziskavo smo ugotovili, da je večina prebivalstva v splošnem naklonjena cepivom in zaupa mnenju strokovnjakom, vendar se je bila le polovica pripravljena verjetno ali zagotovo cepiti proti koronavirusu takoj, ko bo mogoče. Ne glede na namero cepljenja, je dve tretjini vprašanih želelo počakati, da bo na voljo več informacij o varnosti cepiva. V varnost cepiva je zaupala manj kot tretjina vprašanih. Kar četrtina jih je mislila, da cepljenj predstavlja poskus nadzora nad populacijo, petina pa jih je imela slabe izkušnje s preteklimi cepljenji.

Slika 2: Namera o cepljenju (SARSVE20)

Slika 3: Zaupanje različnih skupin v uradne in alternativne vire (SARSPR20)

V nadaljevanju so nas zanimale tudi povezave med različnimi spremenljivkami. Potrdili smo predhodne ugotovitve v literaturi, da so se moški in starejši v večji meri pripravljeni cepiti kot ženske in mlajši prebivalci. Bolj verjetno se cepijo tudi tisti, ki poznajo ljudi, ki jih je bolezen hudo prizadela. Namera o cepljenju je pozitivno povezana z večjim zaupanjem v uradne vire informacij, kot so strokovnjaki in javne zdravstvene ustanove, medtem ko zaupanje v alternativne vire in nezaupanje v vlado zmanjšujeta možnost, da bo oseba pristala na cepljenje.

Na podlagi analize podvzorca 2.068 zdravstvenih delavcev in študentov smo ugotovili statistično značilne razlike med njimi. Zdravniki in študenti medicine so bolj naklonjeni cepljenju v primerjavi z drugimi zdravstvenimi delavci in študenti zdravstvenih ved. Kot prikazuje spodnja slika, se te skupine razlikujejo tudi glede na stopnjo zaupanja v uradne oziroma alternative vire.

Na odprto vprašanje na koncu ankete je odgovorilo več kot dva tisoč anketirancev in njihove odgovore smo analizirali s programom za besedilno rudarjenje Orange. Razvrščeni so bili v deset skupin, med katerimi največja skupina vsebuje komentarje o vladnih ukrepih in vključuje veliko skeptikov, druga največja pa obravnava vprašanja varnosti cepiva za rizične skupin ter skrb za stranske učinke. Razvrstitev prikazuje slika 4, na kateri izpisane besede opredeljujejo vsebino skupin.

Slika 4: Razvrstitev odprtih odgovorov v deset skupin (SARSPR20)

Analiza odprtih odgovorov omogoča globlji vpogled v to, kako anketiranci razmišljajo o cepljenju, in praktične predloge kako komunicirati s skeptiki. Nekateri med njimi na primer radi uporabljajo znanstveni jezik ne glede na to, da so teorije, ki jih zagovarjajo, z znanstvenega stališča napačne ali nepomembne. Ena izmed skupin skeptikov je opozarjala na vlogo človeškega imunskega sistema, spet druga pa na osebne slabe izkušnje s cepivi, kot so neželeni učinki.

Odzivi na raziskavo in možnosti za nadaljnje raziskovanje

Na podlagi raziskave je bilo objavljenih več poljudnoznanstvenih prispevkov (Sobotna priloga, UMniverzum, Časoris), strokovni članek v reviji Zdravniške zbornice Slovenije ISIS, znanstveni prispevek v zborniku konference Javno zdravje in COVID-19 in znanstveni članek v reviji Vaccines, ki je od objave v začetku marca do danes zbral že več kot 5000 ogledov in 14 citatov.

Prve preliminarne rezultate smo objavili že konec decembra na Sledilnikovem blogu in jih medijem, Svetovalni skupini za Covid-19, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje in Ministrstvu za zdravje RS. Nekateri mediji so naše ugotovitve v objavah označili kot šokantne in neverjetne. S časom pa se je pokazalo, da se je dalo na podlagi naših rezultatov razmeroma dobro napovedat, kakšno precepljenost prebivalstva bomo dosegli. Kljub trudu avtorjev, da bi z rezultati raziskave dosegli tudi odločevalce, ugotovitve v praksi žal niso bile uporabljene pri načrtovanju javnozdravstvenih kampanj za promocijo cepljenja.  

Slika 5: Pasica članka v reviji Vaccines (Petravić in drugi 2021)

Pri interpretaciji rezultatov je treba upoštevati tudi to, da se stališča spreminjajo, zato je pomembno stališča o cepljenju redno spremljati, kot to počneta na primer Valicon v okviru raziskave Nova normalnost ter Nacionalni inštitut za javno zdravje v okviru raziskave SI-PANDA.

Podatki naših dveh anket so dostopni v Arhivu družboslovnih podatkov (SARSPR20 in SARSVE20) in gotovo nudijo še veliko možnosti za dodatne analize, predvsem baza odprtih odgovorov. Podatke pa so že uporabili tudi v meta analizi. Zanimivo bi bilo tudi podrobneje analizirati razlike v odgovorih med priložnostnim in panelnim vzorcem, o čemer sem govorila v prispevku na letošnji konferenci Applied Statistics. Podatke raziskave smo med drugim predstavili tudi v okviru Študentskega oktobra v Univerzitetni knjižnici Maribor (posnetek 0:24:45) in na dogodku Družboslovne raziskave o vidikih pandemije Covid-19 v Sloveniji (posnetek od 1:15:09 naprej), ki ga je organiziral Arhiv družboslovnih podatkov.

Komentiraj!

Dodajte svoj komentar ali uporabite trackback iz svoje strani. Lahko se tudi naročite na komentarje preko RSS.

Be nice. Keep it clean. Stay on topic. No spam.

Lahko uporabite:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>