Ob izidu monografije Odprti podatki: načrt za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji, smo v ADP organizirali razpravo na temo odpiranja raziskovalnih podatkov v Sloveniji.
Razprava v obliki okrogle mize je potekala 6. maja 2014 v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na okroglo mizo smo povabili šest razpravljavcev.
Samo razpravo je z nagovorom uvedel mag. Urban Krajcar, generalni direktor direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki je izpostavil aktualnost tematike in mednarodne smernice, ki Slovenijo tako kot druge države silijo k ureditvi tega področja. Dr. Janez Štebe, Arhiv družboslovnih podatkov, je v izhodišču opozoril na kompleksnost same tematike odpiranja raziskovalnih podatkov in tudi na kompleksnost izgradnje sistema in storitev, ki bi omogočile odprt dostop do raziskovalnih podatkov. Izpostavil je dva za nadaljnje razprave ključna dokumenta, ki sta nastala v okviru CRP, financiranega s strani MIZŠ in ARRS: Osnutek politik ravnanja z raziskovalnimi podatki financiranimi z javnimi sredstvi in Akcijski načrt vzpostavitve sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov financiranih z javnimi sredstvi. V nadaljevanju so razpravljavci podali svoje poglede in odprli še nekaj aktualnih vprašanj in pogledovO odprtih podatkih na MIZŠ
Dr. Tomaž Boh, MIZŠ, je izpostavil potrebo po sprejetju nacionalne politike na tem področju in hkrati poudaril, da bo pri tem potrebno sodelovanje različnih akterjev. Dr. Martin Čopič, prorektor z Univerze v Ljubljani, je opozoril na raznolikost metodologije na različnih področjih raziskovanja ter zastopal stališče, da nacionalni repozitoriji ne morejo biti kaj več kot kazalci na mednarodne repozitorije – saj so ti že vzpostavljeni in uveljavljeni. Dr. Franci Demšar, ARRS, ugotavlja, da v evropskem merilu vzporedno potekajo debate o odprtem dostopu do publikacij in o odprtem dostopu do podatkov. Ob tem je izrekel mnenje, da je na mednarodni ravni debata o odprtem dostopu do publikacij v zreli fazi, debata o odprtem dostopu do podatkov pa v zelo začetni fazi. Prve korake na področju odpiranja podatkov v Sloveniji vidi na področju slovenskih javno financiranih znanstvenih revij, v okviru katerih bi uredništva v odnosu do avtorjev lahko postavila zahteve za odprti dostop do podatkov hkrati z objavo članka . Dr. Mojca Kotar, Univerza v Ljubljani, je povedala, da so nekatere stvari pri odprtem dostopu v svetu že poenotene in interoperabilne, navedla kakšne zahteve glede tega prinaša Obzorje 2020, kdo so podporniki odprtega dostopa ter koliko je že odprto dostopnih objav in podatkov na Open data portalu. Dr. Tomaž Erjavec, Institut Jožef Stefan, je posebej izpostavil problem jezikovnih virov (npr. slovarjev), ki nastajajo z javnimi sredstvi, a so zaprti in nedostopni ter se tržijo po pravilih poslovnih modelov. Njegov konkreten predlog je bil, da se za vse jezikovne vire uporabi licenca CC BY (priznanje avtorstva), s čimer povečamo konkurenčnost gospodarstva hkrati pa za raziskovalne namene stvar postane preverljiva in trasparentna.
Dr. Stojan Sorčan, MIZŠ, je poudaril, da smo se z izidom te monografije tudi v Sloveniji vključili v razprave in dinamično dogajanje na področju odpiranja raziskovalnih podatkov, ki se v svetu že odvija.
Okrogle mize se je udeležilo več kot 30 udeležencev z različnih ustanov:
ARRS, Univerza v Ljubljani, Institut Jožef Stefan, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za računalništvo, Maribor, Fakulteta za management, Kmetijski inštitut Slovenije, Statistični urad RS, Inštitut za novejšo zgodovino, ZRC SAZU, Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja , Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Urad za okolje in prostor SAŠA regije, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Inštitut za transkriptomiko in aplikativno genomiko, Geodetska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za notranje zadeve, Arhiv družboslovnih podatkov. Številni so v odprtem delu razprave prispevali svoja mnenja in poglede na to vse bolj aktualno tematiko.
