Tegobe neke raziskave: Trajnost in kakovost slovenskih sosesk, 2018

Piše: dr. Špela Verovšek, Fakulteta za arhitekturo, UL

Nejeverno mežikam v ekran: “V portalu SICRIS je vpisana druga oseba, kot odgovorna oseba fakultete na formularju. Ali lahko to uskladite?” Samo še ena v nizu malenkosti, ki vztrajno vznikajo na naši poti pridobitve naključnega vzorca in izvedbe zastavljene anketne raziskave.

Tokrat smo se stvari lotili povsem by the book. Nobenih bližnjic s študentsko, šolsko ali drugače (preveč) enostavno dostopno populacijo za anketiranje. Želeli smo slučajnostni vzorec. Tisto, pri družboslovcih tako čislano reč, ki naj bi rešila domala vse težave verodostojnosti neke raziskave oziroma ustrezno poravnala vse dvignjene obrvi dvomljivcev. Pri tem se zdi, da dejanska napaka vzorca pravzaprav igra postransko vlogo. Najbolj važno je, da lahko podamo oceno o napaki in na ta način povemo, da vemo, da se motimo, in za koliko približno se nam zdi, da se motimo. Lepa reč.

Proces ni hiter, niti zelo učinkovit. Vseeno poskusimo. Želimo slučajnostni vzorec prebivalstva petih arbitrarno določenih slovenskih sosesk. Soseska kot administrativna enota v Sloveniji ne obstaja, zato jih določamo na osnovi in z združevanjem prostorskih okolišev. Po definiciji Registra prostorskih enot Geodetske uprave republike Slovenije je prostorski okoliš osnovna in najmanjša nedeljena prostorska enota, ki je ne sekajo meje preostalih prostorskih enot in ima opredeljeno pripadnost višjim prostorskim enotam.

Z združevanjem obstoječih prostorskih okolišev sestavimo naše soseske in na Statističnem Uradu Republike Slovenije (SURS) zaprosimo za naključni vzorec naslovnikov teh enot. Misel na priročno spletno anketo in izvedbo lahko pozabimo. Vzorčni okvir bodo sestavljali fizični naslovi oseb iz izbranih sosesk, prav tako bo iz teh naslovov sestavljen tudi vzorec. Ankete bodo morale biti v papirni obliki in poslane preko pošte. Potemtakem bomo morali poskrbeti tudi, da bodo izpolnjene ankete našle pot nazaj do nas, kjer jih bomo morali ročno sortirati in ročno vnesti v digitalno obliko. Druge rešitve na tej poti ni. Odločimo se za dodatno možnost: papirni različici bomo dodali QR kodo in spletno povezavo do identične elektronske različice ankete. S tem upamo na boljši splošen odziv, hkrati pa tudi na čim večje število elektronsko izpolnjenih anket, saj si na ta način zmanjšujemo delo z vnašanjem odgovorov v digitalno obliko, zmanjšamo možnost napake pri vnosu, prav tako pa zmanjšamo tudi stroške pošiljanja po pošti. To sicer v nobenem primeru ne zmanjšuje osnovnega dela – razmisliti moramo o avtomatskem izpisu naslovov za tisk na kuverte, priskrbeti povratne kuverte z vključenim naslovom in poštnino, ugotoviti, kakšna so pravila plačane poštnine po pogodbi, natisniti, speti in pregibati anketne liste s spremnimi dopisi ter poštempljati, zapakirati in zalepiti vsaj 2800 kuvert. Pri tej številki vsak gib šteje.

Soseska Kamnik 1 (Foto: Špela Verovšek)

Ampak saj sploh še nismo tam. Na SURS moramo najprej nasloviti natančno vlogo, ki bo podlaga za pogodbo o vzorčenju in izročitvi podatkov. Vmes se vrinejo še omejitve velikosti vzorca in vzorčnega okvirja ter določila v zvezi z varstvom osebnih podatkov. V eni od sosesk je vzorčni okvir premajhen za vzorčenje. SURS zahteva najmanj 380 enot v vzorčnem okvirju (kar je referenčno približno število prebivalcev najmanjše slovenske občine). Ne preostane nam drugega, kot da sosesko povečamo na raven celotnega naselja. Še tu smo glih za glih na varni strani; slovenska naselja znajo biti namreč sila majhna. S tem izgubimo precejšnjo resolucijo podatkov. Želimo si podatkov za točno določen del naselja, dobili pa bomo posplošeno sliko na ravni  celotnega naselja.

Omejitvi vzorčnih okvirjev sledi omejitev velikosti vzorca, določena z deležem znotraj posameznega vzorčnega okvira. Optimistično se odločimo, da želimo vzorec, ki bo zajel 40% enot populacije vsakega vzorčnega okvira, saj računamo na precejšen osip pri vrnjenih anketah. Cela stvar mora v sodbo in odločanje na Odbor za varovanje podatkov, kar traja nekaj tednov. Imamo srečo. Odobrijo naše želje. Za namen raziskave bomo dobili naslove 40% naslovnikov, starejših od 15 let, iz vsake izbrane soseske. Človek ne more, da ne bi bil vesel, četudi z raziskavo še nismo niti dobro začeli.

Anketa vsebuje blizu 50 vprašanj. Lahko bi jih bilo manj, vendar se izogibamo duha ubijajočim strnjenim blokom podvprašanj, ki ždijo pod pretvezo enega vprašanja. Anketa ima 8 strani. Lahko bi jih bilo manj, vendar se izogibamo manjšanju pisave, stiskanju vrstic ali pobiranju robov. Raje se odločimo za odkrit pristop. Petdeset enostavnih vprašanj, ki se pregledno raztezajo na osmih straneh. Spletni vmesnik čas izpolnjevanja ankete oceni na dobrih 15 minut. To se zdi obvladljivo.

Na spremni list dodamo QR kodo in hiperpovezavo do spletne različice ankete. Povezava ima 86 znakov. To je absolutno preveč. Hiperpovezava v tiskani različici ni ravno najbolj uporabna. Tudi Ctrl+c in Ctrl+v ne. Šestinosemdeset neprijaznih znakov je torej potrebno v iskalnik vpisati ročno. Ste že kdaj poizkusili? Na srečo gre za problem, ki je očitno doletel še koga, saj spletni anketni vmesnik ponuja rešitev: »lep URL«. Dobesedno. Storitev je plačljiva, a vredna vsakega centa. Oblikujemo štiri »lepe« URL povezave, saj želimo ločeno zbirati podatke anketirancev glede na sosesko, iz katere prihajajo, ne glede na to, da anketa vsebuje tudi vprašanje o tem, oziroma bi to lahko naknadno ugotovili iz drugih sistemskih parametrov, ki jih beleži vmesnik. To je za našo raziskavo ključni podatek, zato si ne želimo tvegati. Pri anketiranju ni popravnih izpitov.   

Medtem ko prepogibam ankete kamniških sosesk in jih skupaj z ustrezno različico nagovora pakiram v kuverte, nehote prebiram natiskane naslove na kuvertah. Kamniški so. Poznam jih, saj sem iz Kamnika. Čez čas me prešine. Nekaj ni v redu. Še enkrat preberem zadnje tri naslove in preverim različico soseske, ki jo trenutno pakiram. V Kamniku obravnavamo dve ločeni soseski: Kamnik 1 in Kamnik 2. Na pamet poznam ulice, ki spadajo v eno ali drugo, vendar sedaj ugotavljam, da se naslovi ne ujemajo. Mrzlično odprem zadnjih pet zapakiranih kuvert in preverim ujemanje. Tri so v redu, dva naslova sta izven dane soseske; pripadata drugi kamniški soseski. Vsaka naslovna enota znotraj določene soseske zahteva ujemanje z ustrezno različico anketnega in spremnega lista, saj so različice ločene po natisnjeni kodi soseske in drugačni povezavi do spletne ankete. Planem po Excelovi datoteki, kjer so shranjeni vsi naslovi vseh sosesk, ustrezno popredalčkani, kot so mi jih poslali iz Urada. Izvor napake je tu. Ne razmišljam o tem, kdo je krivec, zdaj je kar je. Razmišljam, kako naj rešim situacijo. Lahko znova odprem zadnjih 500 kuvert in preverim vsako ulico in pripadajočo različico ankete in spremnega lista ter jih zamenjam z ustreznimi. Zelo verjetno mi bo pri tem zmanjkalo natisnjenih anket z ustrezno kodo. Ankete so tiskane in spete v tiskarni, poleg tega na poseben, tanjši papir. Lasten tisk ne pride v poštev. Če ponovim naročilo, bo trajalo še nekaj dni. Ah …

Zgodba se ne konča tukaj. Preden smo uspešno zaključili maraton, smo morali preskočiti še nekaj nepredvidenih ovir. Morda je pri tovrstnem anketiranju vedno tako. Morda bo v prihodnje lažje. Ne vem. Na koncu se je vse dobro izšlo. Vsak korak v procesu je dvakratno preverjen. Zaupamo v uporabljene metodološke prijeme in pridobljene podatke. Čas je relativen. Vseeno smo ga za izvedbo porabili za polovico več, kot smo načrtovali.

 

 

 

 

Podatki raziskave “Trajnost in kakovost slovenskih sosesk, 2018” so dostopni vsem registriranim uporabnikom v katalogu ADP. 

Prejšnji članek

EDDI – Letna konferenca evropskih DDI uporabnikov 2018

Naslednji članek

Vrednote v prehodu XII

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja