29. januarja 2019 je na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJMMK) potekala predstavitev knjige Vrednote v prehodu XII, ki je zadnja v korpusu zajetnih knjig, ki dokumentirajo empirično delo Centra za raziskovanje javnega mnenja. Predstavitev je povezovala predstojnica CJMMK, dr. Brina Malnar, med govorci pa so bili raziskovalci FDV, ki so bili v preteklosti aktivno vključeni v ustvarjanje centra, bodisi kot anketarji, razvijalci anketnih vprašalnikov bodisi kot uporabniki podatkov. Dr. Maca Jogan je posebej izpostavila pomen znanstvenih izsledkov za politično odločanje. Dr. Toš je, kot urednik monografije, izpostavil pomen kakovostne raziskovalne organizacije in ustreznih sredstev za raziskovanje, za prenos pridobljenih spoznanj v družbeno prakso.
Vrednote v prehodu XII predstavljajo najnovejše delo iz cikla knjig Vrednote v prehodu, ki sicer izhajajo od leta 1997. Monografija je izšla ob 50-letnici prve izvedene terenske raziskave Slovensko javno mnenje (SJM) in je posvečena profesorju Jožetu Goričarju, »nestorju slovenske moderne sociologije«, kot ga je v knjigi poimenoval dr. Toš.
Vsebina zadnje, dvanajste knjige, obsega pregledno urejene podatke nacionalne raziskave SJM in drugih mednarodnih raziskav, v katere je vključena. Monografija je razdeljena na pet sklopov:
- del: Analiza vrednotnih orientacij prebivalcev Slovenije – Slovensko javno mnenje (SJM) v obdobju 1991–2018.
- del: Mednarodni družboslovni raziskovalni program, ISSP 2011–2016; Medčasovni in mednarodni prikaz tematskih blokov, SJM 2011–2018.
- del: Evropska družboslovna raziskava ESS 2002–2016 – medčasovne in mednarodne primerjave.
- del: Evropska raziskava vrednost, svetovna raziskava vrednot; meritev 2017 in medčasovne primerjave 1992–2017.
- del: Slovensko javno mnenje 2018; Izbor longitudinalnih vprašanj SJM; Vrednote prostora in okolja; Uporaba novih informacijskih tehnologij.
Pregledi raziskav iz preteklih obdobjih so na voljo v predhodnih knjigah Vrednote v prehodu.
Slovensko javno mnenje je raziskava z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Njen cilj je pridobiti vpogled v način življenja in oceniti družbene razmere v Sloveniji. Ker je že več kot dvajset let intenzivno vpeta v številne mednarodne projekte, zagotavlja mednarodno primerljive podatke, ki omogočajo, da na različnih področjih ugotavljamo, kam lahko umestimo Slovenijo in katere države so nam glede na vrednote in stališča ljudi v večji in katere v manjši meri podobne.
Mednarodne raziskave, v katere je bila vključena Slovenija so:
- Evropska družboslovna raziskava (ESS): je metodološko nedvomno najkakovostnejši mednarodni projekt te vrste. Raziskava ESS že od leta 2002 vsake dve leti meri stališča, vrednote in vedenjske vzorce različnih populacij v več kot tridesetih državah.
- Mednarodna splošna družboslovna anketa (ISSP): poteka že od leta 1994 (prva raziskava je izvedena v letu 1995) in predstavlja kontinuiran program mednarodnega sodelovanja v letnih anketah, ki pokrivajo pomembne teme za družboslovno in znanstveno raziskovanje. Združuje že obstoječe družbeno-znanstvene projekte in usklajuje raziskovalne cilje ter tako dodaja posameznim nacionalnim raziskavam mednarodni in medkulturni vidik. Vsaka posamezna raziskava (tematski modul) se ukvarja z določeno družboslovno tematiko. Vsebujejo vprašanja o odnosu posameznika do številnih družbenih tem, kot so: okolje, vloga vlade, družbene neenakosti, socialno podporo, družina in spolne vloge, delo in delovne usmeritve, religija, državljanstvo, nacionalna identiteta, zdravje in zdravstveni sistem. Slovenija je bila v projekt vključena ob svoji osamosvojitvi. Prva izvedba raziskave je bila narejena v letu 1991.
- Evropska raziskava vrednot (EVS): EVS pokriva obdobje med leti 1981 in 2017 s svojim temeljnim vprašalnikom, ki se izvaja s ponavljanjem na reprezentativnih vzorcih odraslega prebivalstva v vsaki vključeni državi. Vsaka nacionalna raziskava je skladna s smernicami za zagotavljanje kakovosti in doslednosti. Tudi v to raziskovo se Slovenija vključi po osamosvojitvi. Prva izvedba raziskave je bila narejena v letu 1992.
Monografija ne zajema poglobljenih analiz, temveč vsebuje le osnovni nivo prikaza izsledkov, tj. medčasovne in mednarodne sumarnike, frekvenčne prikaze. Iz tega lahko uporabnik-analitik izve:
- kakšna vprašanja so bila zastavljena,
- kakšna je osnovna porazdelitev odgovorov,
- kakšne so v grobem spremembe v času in
- kam se v evropskem prostoru umešča Slovenija.
Knjiga vsekakor predstavlja ključno gradivo pri raziskovalcih, študentih in drugih, ki jih takšno raziskovanje ali rezultati zanimajo.
Mednarodne
podatkovne datoteke so na uporabniku prijazen način dostopne na spletni strani
posamezne raziskave. Nacionalne
podatkovne datoteke so na voljo v katalogu ADP.
