Domov » blog, novo, stroka

Konferenca: Odprta znanost 2019

V okviru sejma akademske knjige Liber.ac 2019 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 22. maja 2019, potekala konferenca Odprta znanost. Organizirala sta jo rektorat Univerze v Ljubljani (v okviru projekta OpenAIRE-Advance) in Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Predavalnico Filozofske fakultete so zapolnili raziskovalci, knjižničarji, podatkovni znanstveniki, založniki in vsi, ki jih tematika zanima. Za številne druge, ki se delavnice niso uspeli udeležiti v živo, so organizatorji zagotovili neposredni video prenos dogajanja.

Dogodek sta otvorila dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki pravi, da mora znanost služiti človeštvu, ne profitu, in dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji, ki opozarja na velike spremembe, ki se v zadnjem času dogajajo v znanosti, zlasti na področju odprtega dostopa. Po statističnih podatkih namreč zaostajamo za povprečjem EU glede mednarodno citiranih objav. Podatki za Slovenijo sicer kažejo, da je glede na indekse inovacij Slovenija dokaj napredna, vendar je porast zmerna. Opozoril je na to, da bi morale univerze pri oblikovanju svojih politik in dokumentov upoštevati princip odprte znanosti ter v skladu s tem spremeniti način delovanja. Opozarja še na neučinkovitost finančnih vlaganj v raziskave in inovacije. Pri tem poudarja, da je pomembneje odgovoriti na vprašanje »kako« in ne »koliko«. Dodatno je vlado spodbudil k večjemu vložku v mlade kadre.

Dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport omenja nacionalno strategijo odprtega dostopa znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov in s tem povezan akcijski načrt. Ministrstvo se zaveda, da bo odprta znanost vodila v spremembe v politikah in vplivala na uporabo raziskovalnih rezultatov, ki bodo tako bolj dostopni. Slovenija močno podpira procese odprte znanosti.

Nagovoru dr. Boha je sledil prvi daljši prispevek ddr. Renéja von Schomberga, ki nam je predstavil stališče odprte znanost s strani Evropske komisije. Po njegovih besedah bo odprta znanost naredila znanost bolj učinkovito, bolj zanesljivo in bolj odzivno na spremembe in zahteve v družbi ter omogočila izogib podvajanju znanstvenih del. Raziskovalce bo potrebno spodbuditi k deljenju podatkov in jim ponuditi določeno nadomestilo. To se bo razlikovalo od discipline do discipline. Opozarja, da dokler bomo raziskovalce ocenjevali samo po številu »pravilnih« objav, bo to težko spremeniti. V nadaljnji razpravi je bila omenjena možnost preučitve alternativne matrike merjenja faktorja vpliva in tudi nujnost vzpostavitve infrastrukture, ki bo omogočala odprti dostop.

Ddr. René von Schomberg (Foto: Irena Vipavc Brvar)

Dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS je predstavil dr. Davida Sweeneya, člana izvršne skupine Načrta S pri Science Europe, katerega predstavitev je bila razprava na temo, ali naj bodo akademski založniki zavezani izdajanju v odprtem dostopu. Z odprtjem dostopa do revij želijo spodbuditi vpogled širše skupnosti v raziskovalne rezultate. Sweeney priznava, da so pogajanja s posameznimi založniki, kljub priporočilom Evropske komisije, nekoliko zahtevnejši, vendar je mnenja, da se bo to sedaj s podporo, ki jo dobiva Načrt S, spremenilo. Cilj je doseči, da bodo avtorji za svojo objavo obdržali avtorske pravice brez kakršnikoli omejitev.

Drugi del konference je pričel dr. Branimir L. Leskošek, ki je kot predstavnik ELIXIR Slovenija predstavil njihovo dejavnost. ELIXIR se kot pomemben partner vključuje v RDA vozlišče Slovenija, ki ga koordiniramo v Arhivu družboslovnih podatkov.  

Sledilo je predavanje dr. Ingrid Dillo, namestnice direktorja Nizozemskega ponudnika storitev CESSDADANS (Data Archiving and Networked Services) in koordinatorice projekta FAIRsFAIR. Predavateljica se v tem kontekstu sprašuje, ali je deljenje raziskovalnih podatkov res pravljica (angl. FAIRytale). Po statistikah naj bi približno 1/3 raziskovalcev še vedno ne bila pripravljena deliti svojih podatkov. ‏Dr. Dillo je tudi podpornica izobraževanja mladih raziskovalcev v smeri priprave Načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki in deljenja podatkov. Pri tem raziskovalce še posebej nagovarja, naj bodo pazljivi na to, kje bodo raziskovalne podatke objavili. Spodbuja k objavi v zaupanja vrednih repozitorijih (npr. tistimi s Core Trust Seal certifikatom, ki ga ima tudi ADP). DANS namreč deluje kot zaledna pisarna, ki izobražuje in nudi stalno podporo knjižničarjem, ki so prva kontaktna točka raziskovalcev z odprtim dostopom. Omenjala je tudi skupnost Research Data Alliance, v katere aktivno slovensko vozlišče so bili povabljeni vsi predavatelji in slušatelji.

V razpravi smo omenili, da je Slovenija edina država CESSDA arhivov, ki podeljuje znanstvene točke za kakovostne raziskovalne podatke, ki so na razpolago raziskovalcem v Arhivu družboslovnih podatkov, kar deluje kot dodatna spodbuda za deljenje podatkov.

Zadnje predavanje je moderiral Peter Sterle z Direktorata za znanost na MIZŠ, kot predstavnik Slovenije v Upravnem odboru Evropskega oblaka odprte znanosti. K prispevku je povabil dr. Juana Bicarreguija, člana izvršnega odbora Evropskega oblaka odprte znanosti, ki je storitev predstavil. Oblak bo seveda koristen le, v kolikor bomo v njem objavljali vsebine in jih tudi uporabljali. Skupnost RDA Evropa so ga prepoznali kot pomembno infrastrukturo, ki bo vodila standardizacijo v različnih disciplinah. Cilj oblaka je ponuditi brezhibne storitve svojim uporabnikom.

Na konferenci so bili zastopani številni vidiki pomena odprte znanosti za raziskovalno skupnost in širše. Cilj je dodatno okrepiti to področje in javnosti vračati rezultate.

Predavanja so dostopna na spletni strani konference.

Dodatne vsebine so na voljo na spodnjih povezavah:

Komentiraj!

Dodajte svoj komentar ali uporabite trackback iz svoje strani. Lahko se tudi naročite na komentarje preko RSS.

Be nice. Keep it clean. Stay on topic. No spam.

Lahko uporabite:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>