Domov » blog, Metina lista

Vpliv družbenoekonomskega položaja na izražanje političnih mnenj v anketah

3 February 2017 Brez komentarjev Tagi: , , admin

Zapisala: dr. Meta Novak, Center za politološke raziskave, FDV

V doktorski disertaciji sem raziskovala, kako na politična javnomnenjska anketna vprašanja anketiranci odgovarjajo v obdobju v bližini volitev ter v obdobju, ko ni volitev. Raziskovalno vprašanje se mi je postavilo, ko sem naletela na hipotezo o razkoraku v znanju utemeljiteljev Phillipa J. Tichenorja, Georga A. Donohuea in Clarice N. Olien. Hipoteza predpostavlja, da v obdobju večjega števila informacij in medijskih sporočil, populacije z višjim družbenoekonomskim položajem hitreje osvajajo novo znanje v primerjavi s populacijo z nižjim družbenoekonomskim položajem. Pri tem se razkorak v znanju med obema skupina povečuje, čeprav bi pričakovali, da se bo zmanjševal.

Razkorak v opredeljevanju

Graf 1: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih obdobjih glede na izobrazbo. Vir: Politbarometer, 1996/01, 1996/02, 1996/10, 1996/11, 1999/09, 1999/10, 2000/09, 2000/12, 2003/09, 2003/10, 2005/09, 2005/10, 2008/06, 2008/12, 2009/11, 2010/01, 2011/10 in 2012/01

Graf 1: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih obdobjih glede na izobrazbo. Vir: Politbarometer, 1996/01, 1996/02, 1996/10, 1996/11, 1999/09, 1999/10, 2000/09, 2000/12, 2003/09, 2003/10, 2005/09, 2005/10, 2008/06, 2008/12, 2009/11, 2010/01, 2011/10 in 2012/01

Sama se sicer nisem osredotočila na razkorak v znanju, ampak sem želela hipotezo razširiti na razkorak v opredeljevanju. Zato sem svojo raziskavo naslonila tudi na področje raziskav neodgovorov na anketna mnenjska vprašanja (odgovor ‘Ne vem’, brez odgovora), ki izpostavljajo predvsem dva razloga za izbiro neodgovorov v anketah. Po eni strani se anketiranec lahko odloči za izbiro neodgovora, ker mu primanjkuje znanja, na podlagi katerega bi lahko oblikoval mnenje oz. mu primanjkuje samozavesti za izražanje mnenja. Pri tem višja raven znanja vpliva na višjo raven subjektivnih kompetenc. Analize javnomnenjskih podatkov pogosto zanemarijo neodgovore na anketna vprašanja in jih ne zajamejo v analizo. Raziskovalci s tem predpostavimo, da so neodgovori naključno razporejeni in da javno mnenje določajo zgolj anketiranci, ki se do vprašanja opredelijo in so informirani. Ker raziskave, opravljene na tem področju kažejo ravno nasprotno, in sicer, da neodgovore bolj izbirajo ženske, starejši, manj izobraženi in etnično marginalizirane skupine, so na tem področju potrebne nadaljnje analize.

 

Stopnja opredeljenosti v obdobju volitev

V doktorski nalogi sem se osredotočila na stopnjo opredeljenosti v obdobju volitev, ko v okviru volilne kampanje anketiranci lahko pridobijo dodatne informacije o volilnih programih strank in stališčih v primerjavi z nevolilnim obdobjem. Pri oblikovanju stališča anketiranci navadno izhajajo iz najlažje dostopnih informacij, tistih na katere so naleteli nedavno.

Razkorak v opredeljevanju sem preverila na slovenski populaciji, med družbeno ekonomskimi skupinami, glede na spol ter starost. Večina anketirancev se je opredelila glede političnih mnenjskih vprašanj, vendar se je povprečna vrednost opredeljenosti med časovnimi točkami razlikovala. V nasprotju s pričakovanji je bila opredeljenost večja v času pred volitvami kot v času volitev.

Možno je, da obdobje volitev v večstrankarskih sistemih ponuja preveč informacij, da bi jih volivec lahko obdelal in izluščil bistvo, to pa ustvarja že negativen učinek informacij oz. da so vsebinske prioritete strank v času volitev podobne, pri čemer je diferenciacija med strankami težja. Zdi se, da volilna kampanja ponuja predvsem konfliktne informacije, zato anketiranci težje oblikujejo svoje stališče. V skladu s pričakovanji se je potrdila prisotnost razkoraka v opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami. Anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe so bili tudi bolj opredeljeni, poglavitna razlika se je kazala med tistimi s končano osnovno šolo ali manj, in drugimi izobrazbenimi skupinami. Za bolj opredeljene so se sistematično izkazali moški. Več neodgovorov izbirajo ženske in tudi najstarejša starostna skupina (nad 61 let). Razlika v stopnji opredeljenosti glede na starost se namreč kaže med najstarejšo skupino in drugimi. Zaskrbljujoče je, da so se ženske in starejši manj opredeljevali ravno v obdobju volitev, ko ima posameznik z volitvami največjo moč vplivanja na to, kakšne politike se bodo oblikovale. Tako pri ženskah kot pri starejših se kažejo večje razlike v stopnji opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami.

Za najbolj opredeljene so se izkazali moški, ki niso pripadali najstarejši starostni skupini in so imeli končano vsaj višjo oziroma visoko stopnjo izobrazbe. Za najmanj opredeljene pa so se v analizi izkazale ženske, starejše od 61 let, z največ osnovnošolsko izobrazbo. V analizi sem tako prišla do ugotovitev, ki nam lahko pomagajo razumeti izražanje mnenj v anketah tako v času volitev kot v času pred njimi, hkrati pa opozarjajo na vlogo kampanje ter pomen informiranja posameznih družbenih skupin.

Delo na podatkih iz ADP

Graf 2: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih obdobjih glede na spol. Vir: Politbarometer, 1996/01, 1996/02, 1996/10, 1996/11, 1999/09, 1999/10, 2000/09, 2000/12, 2003/09, 2003/10, 2005/09, 2005/10, 2008/06, 2008/12, 2009/11, 2010/01, 2011/10 in 2012/01.

Graf 2: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih obdobjih glede na spol. Vir: Politbarometer, 1996/01, 1996/02, 1996/10, 1996/11, 1999/09, 1999/10, 2000/09, 2000/12, 2003/09, 2003/10, 2005/09, 2005/10, 2008/06, 2008/12, 2009/11, 2010/01, 2011/10 in 2012/01.

Analizo sem opravila na podatkih raziskave Politbarometer. Raziskavo izvaja Center za javno mnenje in množične komunikacije na FDV, podatke pa sistematično hrani Arhiv družboslovnih podatkov. Analiza je opravljena na primeru petih obdobij volitev (volitve v državni zbor leta 1996, 2000, 2004, 2008 in 2011), za kar sem potrebovala podatke kontinuirane raziskave.

Primerjala sem meritve najbližje času volilne kampanje. Vzela sem dve raziskavi Politbarometer v času volitev ter jih obravnavala kot eno raziskavo. Te podatke sem primerjala z obdobjem pred volitvami, ko sem ponovno analizirala dve obdobji volitev v letu, ko ni bilo nobenih volitev v Sloveniji ter jih obravnavala kot eno raziskavo. Za uporabo dveh raziskav v eni časovni točki sem se odločila, da sem lažje zajela vpliv volilne kampanje. Na ta način so bila analizirana obdobja bolj primerljiva, saj je bilo težko določiti samo eno meritev kot najbolj primerno. Odvisno spremenljivko je predstavljal indeks opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja.

V indeks sem zajela osem aktualnih političnih vprašanj, ki so se ponovila v vsaki raziskavi, vključeni v analizo: zadovoljstvo z demokracijo, opredelitev levo-desno na političnem kontinuumu, nedeljsko vprašanje, zaupanje v vlado, predsednika vlade, državni zbor, predsednika republike in politične stranke.

Indeks sem oblikovala tako, da sem vse vsebinske odgovore na vprašanja kodirala z vrednostjo ena, vse neodgovore (Ne vem, b.o. in manjkajoče odgovore) pa z vrednostjo 0 in te vrednosti seštela. Indeks je tako obsegal vrednosti od 0 do 8. Vrednost osem je pomenila, da se je anketiranec opredelil o vseh mnenjskih vprašanjih, medtem ko vrednost 0 ponazarja neodgovor ter s tem neopredeljenost glede vseh osmih vprašanj.

V analizi sem kot neodvisne spremenljivke uporabila spol, starost in družbenoekonomski položaj, ki sem ga zaradi primerljivosti z ostalimi raziskavami na področju razkoraka v znanju operacionalizirala z izobrazbo.

Podatki, ki jih hrani ADP, so mi zaradi uporabniku prijazne hrambe omogočili natančno izvedbo analize. V ADP je namreč na voljo pregleden seznam vseh raziskav, spremljajoči vprašalniki in poročila. Za analizo pa je bilo pomembno tudi, da so v podatkovne datoteke dosledno vnesli neodgovore. Ne nazadnje analiza opozarja na uporabnost vseh zbranih podatkov z merjenji javnega mnenja, pri čemer je hramba in možnost koriščenja podatkov ADP-ja nadvse koristna. V obdobju pisanja naloge mi je veliko pomenila tudi hitra odzivnost in podpora zaposlenih v ADP.

Graf 3: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih obdobjih glede na starost. Vir: Politbarometer, 1996/01, 1996/02, 1996/10, 1996/11, 1999/09, 1999/10, 2000/09, 2000/12, 2003/09, 2003/10, 2005/09, 2005/10, 2008/06, 2008/12, 2009/11, 2010/01, 2011/10 in 2012/01.

Graf 3: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih obdobjih glede na starost. Vir: Politbarometer, 1996/01, 1996/02, 1996/10, 1996/11, 1999/09, 1999/10, 2000/09, 2000/12, 2003/09, 2003/10, 2005/09, 2005/10, 2008/06, 2008/12, 2009/11, 2010/01, 2011/10 in 2012/01.

Zaključek

Anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe so bili v vseh opazovanih obdobjih bolj opredeljeni, poglavitna razlika se je kazala med tistimi s končano osnovno šolo ali manj in drugimi izobrazbenimi skupinami (Graf1).

Za bolj opredeljene so se sistematično izkazali moški. Opazimo pa lahko tudi dvig opredeljenosti pri ženskah v zadnjih opazovanih obdobjih (Graf 2).

Razlika v stopnji opredeljenosti glede na starost se kaže predvsem med najstarejšo skupino in drugimi. Zaskrbljujoče je, da so se starejši manj opredeljevali predvsem v obdobju volitev, ko ima posameznik z volitvami največjo moč vplivanja na to, kakšne politike se bodo oblikovale (Graf 3). Podobni rezultati so se pokazali pri ženskah.

Ugotovitve iz doktorske disertacije Mete Novak so izšle v knjigi z naslovom »Izražanje političnih mnenj v anketah« (Založba FDV, 2016). Delo je prosto dostopno na spletni strani Založbe FDV.

Zapis je v skrajšani obliki objavljen na portalu Metina lista (rubrika #PodatkiADP).

 

Uporabljeni podatkovni viri

Toš, Niko et al.: Politbarometer, 1996 – julij 2000: Kumulativna datoteka [datoteka podatkov]. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, .2000. izdelava , distribucija: Arhiv družboslovnih podatkov, november 2001. ADP – IDNo: PBSI_99.

Toš, Niko et al.: PB9/00. Politbarometer, Slovenija, 2000/9: September 2000 [datoteka podatkov]. izdelava : Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2000. distribucija: Arhiv družboslovnih podatkov, november 01 ADP – IDNo: PBSI0009.

Toš, Niko et al.: PB12/00. Politbarometer, Slovenija, 2000/12: December 2000 [datoteka podatkov]. izdelava : Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2000. distribucija: Arhiv družboslovnih podatkov, november 2001 ADP – IDNo: PBSI0012.

Toš, Niko in skupina. Politbarometer PB9/03, Slovenija: September 2003 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], september 2003. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2008. ADP – IDNo: PBSI0309.

Toš, Niko in skupina. Politbarometer PB10/03, Slovenija: Oktober 2003 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], oktober 2003. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2008. ADP – IDNo: PBSI0310.

Toš, Niko in skupina. Politbarometer PB9/05, Slovenija: September 2005 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2005. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2009. ADP – IDNo: PBSI0509.

Toš, Niko in skupina. Politbarometer PB10/05, Slovenija: Oktober 2005 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2005. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2009. ADP – IDNo: PBSI0510.

Toš, Niko in skupina. Politbarometer PB6/08, Slovenija: Junij 2008 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2008. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2009. ADP – IDNo: PBSI0806.

Toš, Niko in skupina. Politbarometer PB12/08, Slovenija: December 2008 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2008. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2009. ADP – IDNo: PBSI0812.

Toš, Niko in skupina. Politbarometer PB11/09, Slovenija: November 2009 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2009. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2011. ADP – IDNo: PBSI0911.

Toš, Niko in skupina. Politbarometer PB01/10, Slovenija: januar 2010 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2010. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2011. ADP – IDNo: PBSI1001.

Kurdija, Slavko in Niko Toš. Politbarometer 10/11, Slovenija: Oktober 2011 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2011. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2012. ADP – IDNo: PBSI1110.

Kurdija, Slavko in Niko Toš. Politbarometer 01/12, Slovenija: Januar 2012 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2012. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2013. ADP – IDNo: PBSI1201.

Komentiraj!

Dodajte svoj komentar ali uporabite trackback iz svoje strani. Lahko se tudi naročite na komentarje preko RSS.

Be nice. Keep it clean. Stay on topic. No spam.

Lahko uporabite:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>