Priročnik za knjižničarje: The Data Librarian’s Handbook

Decembra 2016 je izšla dolgo pričakovana knjiga Robin Rice in Johna Southalla z naslovom The Data Librarian’s Handbook. Kljub temu da knjiga v večji meri obravnava družboslovno in ekonomsko področje, podaja tudi precej primerov iz naravoslovnih ved.

V zadnjih letih je opaziti znatno povečanje zahtev za podporo pri delu z raziskovalnimi podatki. Pričujoča knjiga je ena teh, ki daje mnogo praktičnih primerov in priporočil za delo s podatki, namenjena pa je knjižničarjem in podatkovnim strokovnjakom. V njej pa bodo uporabne nasvete našli tudi študentje in raziskovalci, ki podatke bodisi zbirajo bodisi analizirajo.

Rice in Southall, oba sta zaposlena kot podatkovna knjižničarja v Veliki Britaniji, vidita vlogo knjižničarjev na dveh področjih. Na eni stani kot referenčni servis, v okviru katerega knjižnice uporabniku nudijo informacije in storitve v povezavi z dostopom do podatkov, nanašajoč se torej na sekundarno rabo podatkov. Po drugi strani pa se lahko knjižničarji vključujejo v sam proces raziskovanja oz. že prej kot podpora pri pripravi Načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP), ki je temelj kakovostnega in dobrega raziskovanja. Vse večja potreba po pripravi NRRP in s tem tudi po znanjih povezanih s tem, je posledica okoliščin, v katerih vse več financerjev znanosti zahteva dostop do podatkov raziskovanj in s tem podporo odprti znanosti. Ob teh spremembah se odpirajo možnosti za razvoj in osvajanje novih vlog knjižničarske stroke. Na to temo smo tudi v ADP že priredili več aktivnosti za knjižničarje (npr. delavnica Knjižničarji kot podpora pri načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki).

Vir: http://www.facetpublishing.co.uk
Vir: http://www.facetpublishing.co.uk

V priročniku so obravnavane naslednje teme:

  • razvoj podatkovnih knjižnic in arhivov podatkov;
  • delo s podatki v primerjavi z delom z drugimi informacijami;
  • ravnanje s podatki za zagotavljanje učinkovite uporabe vsebin in njihove dolgoživosti;
  • kako se spopasti s podatkovno pismenostjo;
  • kako razviti učinkovito institucionalno politiko ravnanja z raziskovalnimi podatki in s tem povezano infrastrukturo;
  • kako pregledovati Načrte ravnanja z raziskovalnimi podatki in preveriti, ali so usklajeni z zahtevami financerja;
  • možni načini razvoja, upravljanja in promocije podatkovnih središč;
  • kako ravnati z zaupnimi ali občutljivimi podatki in kako jih deliti z drugimi;
  • kako podpirati odprto znanost; podatke naj bo mogoče odkriti, naj bodo dostopni in razumljivi, naj jih bo možno ovrednotiti.

Avtorja v delu med drugim predstavita tudi prednosti analize sekundarnih podatkov in korake, ki jih mora raziskovalec narediti, da svoje delo na ustrezen, jasen in enoličen način predstavi javnosti. Posebno pozornost namenita tudi metapodatkom o raziskovanju, vključno z vprašanji avtorskih pravic in ustreznega citiranja. Opozorita pa tudi na pomen statistične pismenosti, brez katere podatkov ni mogoče razumeti.

Knjiga je na prodaj v tiskani ali e-obliki na spletni povezavi.

Prejšnji članek

Vpliv družbenoekonomskega položaja na izražanje političnih mnenj v anketah

Naslednji članek

Sestanek 6. delovne skupine projekta SERISS na Univerzi v Essexu

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.