Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP) je danes nepogrešljiv del raziskovalnega procesa za vse raziskave, financirane iz javnih sredstev v Sloveniji in Evropski uniji. Čeprav je NRRP pogosto razumljen kot administrativna obveznost, gre v resnici za pomembno orodje, ki prispeva k višji kakovosti raziskave, boljši organizaciji podatkov ter uresničevanju načel odprte znanosti.
Kako lahko družboslovni raziskovalci svoje podatke naredijo bolj uporabne, dostopne in primerljive? Prispevek razlaga pomen načel FAIR, ontologij in vsebinskega označevanja, ki raziskovalnim skupnostim pomagajo pri ponovni uporabi in boljšem razumevanju podatkov.
Na konferenci RC33 v Neaplju so raziskovalke in raziskovalci razpravljali o etičnih in metodoloških dilemah kvalitativnega raziskovanja – od varstva identitete udeležencev in zaščite raziskovalcev do vprašanja, kako občutljive podatke deliti v skladu z načeli odprte znanosti. Prispevek povzema ključne poudarke razprav in vlogo arhivov družboslovnih podatkov pri iskanju ravnotežja med zaupnostjo in odprtostjo.
V Arhivu družboslovnih podatkov je razumevanje evropskih projektov ključno za razvoj, vključevanje v mednarodne raziskovalne mreže in dolgoročno trajnost naših storitev. Zato sem se med 21. in 25. julijem 2025 udeležila Erasmus+ usposabljanja Efficient & Effective Project Management for EU funded Projects (PMEU) v Barceloni, ki ga organizira ShipCon. Petdnevni program je namenjen vsem, ki sodelujejo pri vodenju in koordinaciji evropskih projektov ter skrbijo za njihovo tehnično in finančno izvajanje.
IASSIST se je od svoje ustanovitve leta 1975 razvil v enega najpomembnejših globalnih forumov za vprašanja, povezana z raziskovalnimi podatki. Današnja podatkovna krajina je bolj kompleksna kot kadarkoli – in prav zato so dogodki, kot je ta, ključni za izmenjavo znanja, standardov in vrednot.
Od leta 2021 do 2025 je v sodelovanju 22 partnerjev iz 14 držav potekal evropski projekt COORDINATE. Med glavnimi cilji projekta so bili vključitev raziskovalne skupnosti v razvoj primerjalnega panela rojstne kohorte in z njo povezane evropske raziskave, namenjene blaginji otrok.
Osrednja aktivnost je bila izvedba pilota za razvijajočo se kohortno raziskavo, poznano pod kratico GUIDE oz. Growing Up in Digital Europe: EuroCohort, ki bo prva evropska primerjalna kohortna raziskava s tega področja.
Sodobne tehnologije med drugim prinašata množico in razpoložljivost podatkov, ki lahko služijo raziskavam in napredku v spoznanjih. Ob tem pa se pojavljajo novi izzivi, kako velike količine raznolikih podatkov predstaviti tako, da bodo najdljivi, dostopni, razumljivi in uporabljivi.
Projekt BY-COVID, ki se je izvajal med 2021 in 2024, je združil 53 partnerjev iz 19 držav, da bi zagotovili odprte, dostopne podatke o SARS-CoV-2 in drugih nalezljivih boleznih. Namen projekta je bil povečati pripravljenost Evrope na prihodnje pandemije z vključevanjem znanstvenih, medicinskih, javnozdravstvenih in političnih perspektiv. Ključni prispevki so vključevali podatkovno platformo COVID-19 in portal za patogene.
Od začetka vojne v Ukrajini februarja 2022 je v Slovenijo prispelo več kot 8500 beguncev. Fakulteta za družbene vede je izvedla raziskavo o njihovi integraciji v slovensko družbo, osredotočajoč se na migracijske poti, pretrgane vezi ter vključevanje v novo okolje. Spletna anketa, izvedena med januarjem in aprilom 2023, je zbrala podatke o njihovih izkušnjah in potrebah. Rezultati raziskave, dostopni v Arhivu družboslovnih podatkov, omogočajo vpogled v izkušnje in potrebe ukrajinskih beguncev ter pomagajo pri ukrepih javnih politik.
V organizaciji Univerzitetnega računskega centra Univerze v Zagrebu (Srce) in v sodelovanju z Univerzo v Zagrebu je med 16. in 19. aprilom v Zagrebu potekala konferenca Dnevi e-infrastrukture Srce DEI 2024, ki se je je udeležilo več kot 400 udeležencev, med drugimi tudi sodelavka v ADP. Osrednja tema konference je bila povezana s potencialom raziskovalnih podatkov.
