Sodobne tehnologije med drugim prinašata množico in razpoložljivost podatkov, ki lahko služijo raziskavam in napredku v spoznanjih. Ob tem pa se pojavljajo novi izzivi, kako velike količine raznolikih podatkov predstaviti tako, da bodo najdljivi, dostopni, razumljivi in uporabljivi.
Projekt BY-COVID, ki se je izvajal med 2021 in 2024, je združil 53 partnerjev iz 19 držav, da bi zagotovili odprte, dostopne podatke o SARS-CoV-2 in drugih nalezljivih boleznih. Namen projekta je bil povečati pripravljenost Evrope na prihodnje pandemije z vključevanjem znanstvenih, medicinskih, javnozdravstvenih in političnih perspektiv. Ključni prispevki so vključevali podatkovno platformo COVID-19 in portal za patogene.
Od začetka vojne v Ukrajini februarja 2022 je v Slovenijo prispelo več kot 8500 beguncev. Fakulteta za družbene vede je izvedla raziskavo o njihovi integraciji v slovensko družbo, osredotočajoč se na migracijske poti, pretrgane vezi ter vključevanje v novo okolje. Spletna anketa, izvedena med januarjem in aprilom 2023, je zbrala podatke o njihovih izkušnjah in potrebah. Rezultati raziskave, dostopni v Arhivu družboslovnih podatkov, omogočajo vpogled v izkušnje in potrebe ukrajinskih beguncev ter pomagajo pri ukrepih javnih politik.
V organizaciji Univerzitetnega računskega centra Univerze v Zagrebu (Srce) in v sodelovanju z Univerzo v Zagrebu je med 16. in 19. aprilom v Zagrebu potekala konferenca Dnevi e-infrastrukture Srce DEI 2024, ki se je je udeležilo več kot 400 udeležencev, med drugimi tudi sodelavka v ADP. Osrednja tema konference je bila povezana s potencialom raziskovalnih podatkov.
Raziskovalni dan Fakultete za družbene vede (FDV) je letni dogodek, ki je letos potekal 27. maja. Namenjen je predstavitvi raziskovalnega dela, izmenjavi znanja in izkušenj ter spodbujanju razprav o aktualnih znanstvenih vprašanjih, osrednja tema letošnjega dogodka pa je bilo znanstveno komuniciranje, ki je za sodobno akademsko skupnost izjemnega pomena. Za komuniciranje v razvijajočem sodobnem okolju imamo na voljo številne možnosti. Predvsem pa moramo vzeti v obzir, da znanstveno komuniciranje ni isto kot promocija.
Ko obiščemo nek muzej ali galerijo, danes navadno vidimo le izbor predmetov, ki jih ta poseduje. Večina inventarja se namreč nahaja v depojskih prostorih, ki niso dostopni laični javnosti. Kako so depoji organizirani, kakšne so klimatske razmere in v kakšne embalažne materiale muzeji uporabljajo za dolgotrajno pakiranje predmetov, je le nekaj vprašanj, ki smo si jih leta 2018 postavili v anketni raziskavi o razmerah hranjenja muzejskih predmetov v Sloveniji.
Spletni seminar, ki ga je organiziral ADP, je predstavil rezultate raziskovalnega projekta Podnebno nevtralna in pametna mesta, pri katerem so podatke družboslovnih raziskav povezali s podatki o podnebju, da bi razkrili kompleksnost podnebnih sprememb in njihovih družbenih posledic.
Depolli in dr. (2022, 2023) so okviru ARRS projekta »Učinkovitost različnih vrst učnih opor pri samoregulaciji e-učenja (J5-9437)« izvedli dve raziskavi, pilotno in glavno, in v Arhivu družboslovnih podatkov objavili podatke in z njimi povezano […]
Inovativnost podjetij v gozdno-lesnem sektorju je ključna za ohranjanje koraka z naraščajočo mednarodno konkurenco, poleg tega pa imajo inovacije v tem sektorju pomembno vlogo pri prizadevanju za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih vplivov. Na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE smo na temo inovativnost podjetij v tem sektorju izvedli dve presečni anketni raziskavi. Piše dr. Ana Slavec.
V Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja, FDV UL, so v sodelovanju z Oddelkom za komunikologijo, FPN Univerza v Beogradu, leta 2017 izvedli 29 intervjujev z nekdanjimi novinarji, uredniki in dopisniki tiskovne agencije TANJUG v Beogradu.
