Mikropodatki popisov prebivalstva Slovenije 1830-1931
Andrej Pančur iz Inštituta za novejšo zgodovino je predstavil možnosti dostopa do mikropodatkov historičnih popisov prebivalstva v Sloveniji.
Andrej Pančur iz Inštituta za novejšo zgodovino je predstavil možnosti dostopa do mikropodatkov historičnih popisov prebivalstva v Sloveniji.
ADP je v letu 2015 skupaj s štirimi evropskimi arhivi družboslovnih podatkov organiziral usposabljanje za doktorske študente. Veerle Van Den Eynden iz britanskega arhiva je pripravila poročilo z delavnic o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki, ki so potekale leta 2015. Več v nadaljevanju.
CLARIN.SI je podatkovna infrastruktura, ki domačim in tujim raziskovalcem omogoča dostop do slovenskih podatkovnih virov. Raziskovalni skupnosti so na voljo jeziko(slo)vni podatki, seveda predvsem o slovenščini. Več o CLARIN.SI v nadaljevanju piše Tomaž Erjavec.
V ponedeljek, 11. maja 2015 je v sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino potekala predstavitev odprtega dostopa do rezultatov javno financiranih raziskav, ki sta jo v okviru nacionalne iniciative DARIAH-SI pripravila Inštitut za novejšo zgodovino in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Arhiv družboslovnih podatkov (ADP) na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani, v okviru razpisa za CRP v letih 2010-13 po naročilu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) izvaja projekt »Odprti podatki – Priprava akcijskega načrta za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do podatkov iz javno financiranih raziskav v Sloveniji«
Odprt dostop do raziskovalnih podatkov je aktualen zaradi možnosti, ki jih ponujajo sodobne digitalne tehnologije in omrežja. Kot je navedeno v »Načelih in usmeritvah OECD za dostop do javno financiranih raziskovalnih podatkov« (v nadaljevanju »Načela OECD«), bolj odprt dostop do podatkov povečuje raznolikost analiz in presoj, spodbuja nova raziskovanja, omogoča preizkušanje novih ali alternativnih hipotez in metod raziskovanja, proučevanje metod zbiranja podatkov in meritev, spodbuja izobraževanje novih raziskovalcev, omogoča raziskovanje prvotno nepredvidenih tem ter oblikovanje novih podatkovnih serij s kombiniranjem podatkov iz več virov. Odstranjene ovire pri dostopu do podatkov bodo torej zagotovile njihovo širšo uporabo, s tem izboljšale znanstveno odličnost rezultatov in njihovo uporabnost ter povečale donos javnih naložb v raziskovalno dejavnost.