Nova zbirka podatkov v ADP: Etnične in migracijske študije

Tematske zbirke raziskovalnih podatkov so eden od načinov, s katerim arhivi družboslovnih podatkov prispevamo k vidnosti izbrane teme. V preteklem letu smo skupaj z raziskovalci in raziskovalkami ugotovili, da etnične in migracijske študije potrebujejo tovrstno osvetlitev. Zastavili smo si cilj, da bomo vanjo skušali umestiti najkakovostnejše podatke iz zadnjih let, hkrati pa bomo opozorili na starejše raziskave, ki so v ADP na voljo že dalj časa, a so morda zaradi slabega poznavanja vsebine kataloga ADP manj vidne. Do zbirke lahko hitro dostopate preko povezave.

Ob koncu novembra 2022 smo tako izvedli spletni seminar z naslovom Raziskave s področja etničnih in migracijskih študij v Sloveniji, na katerem smo sodelovali predstavnici ADP, Sonja Bezjak in Sergeja Masten, raziskovalki ZRS Koper, Zorana Medarić in Maja Zadel, ter raziskovalec iz Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Vasja Badalič, ki so svoje raziskave že prispevali v novo tematsko zbirko.

Dostopnost in vidnost kakovostnih podatkov

Uvodoma je Sonja Bezjak iz ADP predstavila, da je namen take zbirke izboljšati dostopnost in vidnost kakovostnih raziskovalnih podatkov. Enako pomembno pa je spodbuditi k oblikovanju živahne in sodelujoče skupnosti s tega področja. Udeležence in udeleženke je seznanila z aktivnostmi za uresničevanje odprte znanosti na evropski ravni, kjer pomembno vlogo igrajo mednarodne področne raziskovalne infrastrukture, kot je Konzorcij evropskih arhivov družboslovnih podatkov (CESSDA). Zahteve za uresničevanje načel FAIR se počasi vzpostavljajo tudi v Sloveniji, za družboslovje pomembno vlogo že danes igra ADP, ki raziskovalkam in raziskovalcem zagotavlja storitve in podporo za objavo raziskovalnih podatkov. V tej luči so se udeleženci seznanili z dobrimi praksami, ki prispevajo k boljši vidnosti in najdljivosti podatkov. Seznanili pa so se tudi s pomenom izgradnje zbirke podatkov s področja etničnih in migracijskih študij, katere cilje je okrepiti sodelovanje med različnimi akterji, ki že delujejo na tem področja in lahko med seboj delijo raziskovalne podatke, znanje in izkušnje.

Raziskovanje priseljenih otrok: izkušnje iz projekta Micreate

Vir: Facebook stran projekta Micreate

Zorana Medarić, z Inštituta za družboslovne študije, ZRS Koper, je predstavila cilje in namen evropskega projekta MICREATE – Otroci priseljenci in priseljenske skupnosti v spreminjajoči se Evropi, v katerem so zbirali več vrst raziskovalnih podatkov. Izpostavila je pomen kakovostnega dela s pripravo podatkov, pripravo na terensko delo, korake terenskega dela, ki so ključni za pridobitev kakovostnih podatkov. Udeležence je seznanila s pomembnimi rezultati in potencialom za ponovno rabo podatkov, pridobljenih v raziskavi. Poudariti gre, da so podatki iz slovenskega inštituta na voljo v ADP, tam pa so na voljo tudi informacije o tem, kje so na voljo podatki, ki so jih znotraj istega projekta zbrali partnerji iz Avstrije, Danske, Španije, Poljske,  Velike Britanije, Grčije in Francije. Del zbranih podatkov je mogoče primerjati na mednarodni ravni, vabimo k ogledu.   

Povezave do podatkovnih objav:

Nacionalna in kulturna identiteta: kvantitativno in kvalitativno raziskovanje transkulturnih identitet

Vir: Facebook stran projekta Micreate

Maja Zadel, z Inštituta za družboslovne študije, ZRS Koper, je uvodoma predstavila izhodišča, s katerimi je raziskovala transkulturne identitete na obmejnem območju slovenske Istre. Leta 2014 je uporabila anketno metodo za zbiranje javnomnenjskih podatkov, s katerimi je ugotavljala statistično značilne povezave. Poudarila je pomen uporabe že preverjenih instrumentov, ki so ji omogočili tudi kasnejšo primerjavo rezultatov. Leta 2015 je izvedla še intervjuje življenjskih zgodb za boljše razumevanje identifikacij, razmišljanj in obnašanj ljudi. V predstavitvi je pozornost je pripravam na teren in dokumentiranju raziskovalnih korakov. V zaključku je predstavila pomembnejše raziskovalne rezultate in potencial podatkov za ponovno uporabo.

Povezava do predstavljene raziskave:

Zbiranje podatkov o vpetosti sirskih beguncev na neformalni trg delovne sile v Turčiji 

Vasja Badalič, z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti, je predstavil izhodišča za zbiranje podatkov o sirskih beguncih, ki živijo v Turčiji. Podatki je zbiral z metodo pol-strukturirani intervju. Raziskava obsega intervjuje z 39 sirskimi begunci, ki so pobegnili iz matične države in se naselili v Istanbulu med letoma 2011 in 2019, ter dvema predstavnikoma nevladnih organizacij, ki nudijo pomoč sirskim beguncem. Raziskovalec je delil svoje zanimive izkušnje s terena, dela z ranljivimi skupinami in obdelavo podatkov za potrebe arhiviranja v ADP. V zaključku je predstavil potencial ponovne uporabe in spoznanja, ki naj bodo v pomoč odločevalcem pri delu z begunci.

Povezava do predstavljene raziskave:

Zaključki in pobuda

V živahni razpravi, ki je sledila predstavitvam, je bila podana pobuda, da bi v ADP organizirali seminar o oblikovanju informiranega soglasja za udeležbo v raziskavi. Oblikovanje pisnega obvestila, v katerem udeležencem pojasnimo namen in pomen sodelovanja ter kako bomo ravnali s podatki, med raziskovalci še zmeraj povzroča precej skrbi.

Gradivo z dogodka je na voljo na spletni strani ADP.

Prejšnji članek

Podatki o priseljenih otrokih in priseljenskih skupnostih v spreminjajoči se Evropi

Naslednji članek

Raziskave o mladih v Sloveniji

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja