Piše: Sonja Bezjak
Nov Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) je postavil formalne temelje za večje vključevanje ljudi oz. splošne javnosti v znanstveno raziskovanje, kar bi naj prispevalo k demokratizaciji znanosti, še večjemu odpiranju znanosti, prenosu znanja iz raziskovalnih okolij in obratno, prenos znanja v raziskovalno skupnost od tam, kjer imajo ljudje izkustva, znanje, vire, niso pa formalno izobraženi za znanstveno raziskovanje (Zelena knjiga o občanski znanosti za Evropo, ang. Green paper on Citizen Science for Europe, 2014).
Na Strokovnem posvetu mreže Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, 20. oktobra 2022 v Ljubljani, je beseda tekla o možnostih krepitve sodelovanja med udeleženkami in udeleženci t. i. študijskih krožkov, ki se izvajajo pod okriljem Andragoškega centra Slovenije, in raziskovalnimi organizacijami. Mreža Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje velja za največjo slovensko mrežo na področju izobraževanja starejših odraslih in njihovega državljanskega delovanja, saj združuje več kot 21.000 udeležencev in udeleženk ter več kot 1.000 mentoric in mentorjev, ki delujejo v več kot 50-ih krajih po vsej Sloveniji.
Udeleženke in udeleženci ob začetku študijskega leta izberejo raziskovalno temo, pripravijo načrt raziskovanja, ga izvedejo in ob koncu na različne načine predstavijo zainteresirani javnosti. Raziskovalni interesi so pogosto povezani z okoljem, v katerem udeleženci delujejo. Pogljemo nekaj primerov, ki so jih predstavili na srečanju. Članice Društva Dvig, Univerza za tretje življenjsko obdobje Log-Dragomer so popisale studence in vodna zajetja v svoji občini, s ciljem, da jih zavarujejo in ohranijo kot pomembno kulturno dediščino in življenjski prostor. Rezultat njihovega dela je knjižica z naslovom Vodni viri v občini Log Dragomer, ki jo razširjajo med ljudmi. Članice in člani Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica so prepoznali ogroženost kašč na območju Ivančne Gorice in leta 2016 ustanovili domoznanski krožek. V naslednjih letih so na terenu in v arhivih zbrali raznovrstno gradivo ter v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine pripravili monografijo o kaščah na območju Občine Ivančna Gorica z naslovom »Kadar pride mesec maj, vpraša, če je še v kašči kaj«. Društvo Most, Univerza za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina je predstavilo izobraževanje na področju astronomije in astrofizike, katerega cilj je bil, da pridobljeno znanje o razvoju znanja skozi čas posredujejo tudi drugim. Pripravili so razstavne panoje, s pomočjo katerih na različnih lokacijah izvajajo tematska predavanja. Takšne in podobne inicative so videti kot ena od možnosti za povezovanje profesionalnih raziskovalk in raziskovalcev in tistih, ki se z raziskovanjem ukvarjajo ljubiteljsko v svojih okoljih.
ADP je vozlišče, ki že povezuje raziskovalce, ki ustvarjajo podatke, s tistimi, ki podatke želijo uporabiti, zato je vključevanje raziskovalk in raziskovalcev iz skupnosti videti smiseln in logičen korak. Vidimo več možnosti za povezovanje tistih, ki jih zanima delo z družboslovnimi podatki:
Uporaba podatkov iz ADP: iskanje, povezovanje in urejanje ter prikazovanje podatkov iz zbirke ADP je lahko v pomoč pri iskanju odgovorov na konkretne potrebe in izzive v danem okolju.
Preprečiti izgubo podatkov: občine, številna društva in angažirani posamezniki zbirajo podatke, ki lahko pomembno prispevajo k razumevanju relevantnih družbenih vprašanj – evidentiranje raziskav, pomoč pri pripravi podatkov za arhiviranje in objavo v ADP.
Sodelovanje pri oblikovanju tematskih zbirk podatkov: trenutno gradimo zbirke o družbenih vidikih covid-19, o etničnih in migracijskih študijah ter okoljsko zbirko podatkov. Glede na potrebe lahko skupaj z raziskovalci iz skupnosti opredelimo pomembno in zanimivo raziskovalno temo in pozovemo k sodelovanju zainteresirane.
Možni koraki
Nov Zakon (ZZrID) je postavil formalni okvir za sodelovanje, vendar pa bo za uresničevanje zastavljenih ciljev potrebno poleg pripravljenosti za skupno delo zagotoviti tudi sredstva, da se bomo naučili skupaj kakovostno delati in prispevati k boljšemu napredku v znanstvenih spoznanjih.
Vir: BEZJAK, Sonja. 2022. Skupnostna znanost – eden od stebrov odprte znanosti. Strokovni posvet in razširjena seja mreže Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, 20. 10. 2022. Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, združenje za izobraževanje in družbeno vključenost, Ljubljana. [predavanje]
