Študije primerov

Naletel sem na naslednjo predstavitev uporabe podatkov iz arhiva. Franc M., ki vodi naš panel v Piranu na socioloških srečanjih bi bil najbrž vesel, če bi predstavili tudi kaj, kar se navezuje na “znanost”. Ne samo, da članek uporablja zanimiv pristop metaanalize. Ideja predstavitev študij primerov uporabe arhiva podatkov je hkrati primer sodelovanja uporabnikov arhiva pri usposabljanju novih uporabnikov. Ja, tudi mi bi radi več takšnega sodelovanja. Drugi primeri so objavljeni članki, do katerih obstaja povezava preko uporabljenih podatkov, kot npr. v pristopu Bibliography of Data-related Literature. Ob tem sem se spomnil ene (podobne) analize, ki jo je naredil Smith in drugi tudi na ISSP podatkih, kjer je gledal “znanje” skozi tiste itme (glej slovensko verzijo) iz modula ekologija. Pri slednjem je zanimivo opazovati, da v splošni družboslovni anketi merimo še kaj drugega kot samo stališča – skratka subjektivne spremenljivke. Koncept znanja je otipljiv, znanje lahko prodajaš. Res pa je, da takoj naslednja trditev (“Ljudje so se razvili iz zgodnejših živalskih vrst”) zlasti v kontekstu ZDA z razširjenim razumevanjem dobesednosti sporočil Svetega pisma meri še kaj drugega kot zgolj znanje o evolucijski teoriji. Sicer pa je že po imenu – tako kot “ad infinitum” velja za vse znanstvene trditve – tudi to zgolj teorija. Tako da konec koncev ni nič narobe misliti znanstveno znanje kot vrednoto. Tudi če se nam zdi samoumevno.
J.Š.

Prejšnji članek

Manjkajoča povezava iz COBISS-a

Naslednji članek

Avtorske pravice v digitalnih okoljih

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja