Domov » blog, stroka

O odprtih raziskovalnih podatkih v Sloveniji

21 January 2020 Brez komentarjev anai

14. novembra 2019 je v Mariboru potekala konferenca z naslovom Odprti raziskovalni podatki v Sloveniji. Konferenca je bila del sklopa dogodkov Odprte znanosti 2019*, ki se lahko pohvali s široko organizacijsko ekipo, v kateri so sodelovali Mlada akademija, Univerzitetna knjižnica Maribor, projekt NI4OS (National Initiatives for Open Science in Europe), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, zavod Arnes ter RDA vozlišče Slovenija, ki ga v okviru projekta RDA Europe 4.0 koordinira Arhiv družboslovnih podatkov (ADP). Še pestrejši je bil seveda zbor udeležencev, med katerimi so bili raziskovalci, bibliotekarji, študentje in predstavniki raziskovalnih infrastruktur iz vse Slovenije.

Konferenca s tremi vsebinskimi sklopi je bila namenjena predvsem pregledu stanja, potreb in ukrepov na področju odprte znanosti v Sloveniji. Štirinajst govornikov  je zgradilo zanimivo in prepleteno sliko razmer in pogojev za uveljavljanje odprte znanosti v Sloveniji. Predstavitve s konference so dostopne tukaj, natančen povzetek pa si lahko preberete tukaj.

Gostja Edit Herczog je predstavila aktivnosti ene od največjih delovnih skupin RDA. (Foto: UKM)

V blogu bomo na kratko predstavili predvsem predloge za ukrepe in izboljšave na področju odprtih raziskovalnih podatkov v Sloveniji, ki so jih na podlagi konference oblikovali organizatorji.

Čeprav zahteve financerjev po odprtosti, dostopnosti in ponovni rabi znanstvenih podatkov že obstajajo, bi bilo pri javno financiranih projektih po mnenju organizatorjev za pomembnejše premike treba zahtevati odprte podatke po principu ‟odprto, če je mogoče, zaščiteno, če je potrebno” (as open as possible, as closed as necessary), z obveznim načrtom ravnanja z raziskovalnimi podatki. Pri tem bi bilo treba v raziskovalnih institucijah za podporo pri delu s podatki zagotoviti strokovno osebje, raziskovalcem pa nuditi ustrezna usposabljanja. Naslednji korak je na podlagi FAIR principov pripraviti načine vrednotenja kakovosti raziskovalnih podatkov in njihove vrednosti za ponovno uporabo v znanstvene namene in v javno korist. Kriterije za preverjanje odprtosti, dostopnosti in možnosti ponovno uporabe bi lahko gradili na izhodiščih RDA FAIR modela zrelosti podatkov. Sicer usmeritve, svetovanje in izobraževanje glede FAIR ravnanja s podatki v Sloveniji že ponujajo področne podatkovne infrastrukturne storitve, povezane v evropska vozlišča, ki pa bi jih lahko še bolje izkoristili.

Mednarodno okolje ponuja tudi številna uveljavljena orodja, storitve in standarde s področja odprtih podatkov in odprte znanosti (EUDAT, DataCite, ORCID, SCHOLIX…), ki jih je v slovenski prostor v večji meri še treba prenesti. Eni takih so med drugim CoreTrustSeal kriteriji, mednarodni standard pri zagotavljanju skrbništva nad podatki.

Dolgoročno je zaradi specifičnih potreb in posebnih vrst podatkov pri posameznih znanstvenih disciplinah vsekakor treba zagotoviti vzpostavitev področno specifične podatkovne infrastrukture z vsemi potrebnimi finančnimi in kadrovskimi pogoji. Glede samih podatkov pa bi bilo na državni ravni treba doseči dogovor glede minimalnih kriterijev pri pripravi podatkov in pri ocenjevanju njihove kakovosti in življenjske dobe, znanstveni prispevek raziskovalnih podatkov pa upoštevati pri vrednotenju raziskovalnih projektov.

Ena izmed rdečih niti konference je bilo sodelovanje in povezovanje med deležniki odprte znanosti. Organizatorji predlagajo organizacijo slovenske skupnosti odprte znanosti po načelu t.i. kompetenčnih točk, ki bi povezovale RDA vozlišče Slovenije, OpenAIRE nacionalno točko odprtega dostopa, slovenske področne infrastrukturne storitve in vse ostale ustanove in deležnike odprte znanosti. Ob izteku Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Slovenij 2015–2020 pa si tako udeleženci kot organizatorji želijo, da bi nosilci aktivnosti Akcijskega načrta poročali o svojih dosedanjih aktivnostih in načrtih za prihodnost.

Odprta znanost se v Sloveniji torej uveljavlja preko obveznosti, spodbud in podpore, predvsem pa – s povezovanjem.

Polno besedilo uradnih Zaključkov konference je dostopno na povezavi.

 

*Več o Odprti znanosti 2018 v organizaciji Mlade akademije si lahko preberete tukaj.

 

 

Komentiraj!

Dodajte svoj komentar ali uporabite trackback iz svoje strani. Lahko se tudi naročite na komentarje preko RSS.

Be nice. Keep it clean. Stay on topic. No spam.

Lahko uporabite:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>