Med 18. in 20. oktobrom 2018 je v Piranu potekalo že tradicionalno sociološko srečanje, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo. Letošnje srečanje je nosilo naslov »Družba in družbena gibanja – 50 let po 1968«. V okviru dogodka so potekala številna predavanja in okrogle mize, družili smo se tudi z italijanskimi kolegi, sociologi. Letos je prvič potekala novonastala sekcija sociologija časa.
Leto 1968 zaznamuje nepričakovano oster upor pariških študentov, ki simbolizira vse, kar je v tistem času v svetovnem merilu pomenilo t.i. študentsko gibanje. Študentski upori iz leta 1968 pa niso bili samo »študentski«, temveč so izpostavljali in odpirali številna druga družbeno-politična vprašanja tistega časa. Zato študentsko gibanje lahko označimo kot širše civilnodružbeno gibanje, pri katerem so študentje prevzeli vlogo glavnih akterjev za mobilizacijo k spremembam. Nas je zanimalo, kako se je družba razvijala po študentskih gibanjih 1968, saj analiza preteklosti prispeva k razumevanju sedanjosti.
Na srečanju smo sodelovali tudi iz Arhiva družboslovnih podatkov (ADP).
Znotraj sekcije sociologije časa smo predstavili prispevek z naslovom »Predstave o svetu in času skozi čas«, v katerem smo izpostavili pomen dolgotrajne hrambe podatkov ter njihovo uporabo v sedanjosti ter za prihodnje generacije. V zakladnici ADP se je v 20 letih nabralo več kot 700 družboslovnih raziskav, ki so vsaka zase dokument časa, njihov namen pa je služiti boljšemu razumevanju družbenih pojavov. V prispevku smo izpostavili nabor tematik za razumevanje časa, za preučevanje pojavov skozi čas pa so najzanimivejši podatki, ki vsebujejo več tematskih sklopov, se v različnih časovnih točkah ponavljajo in tako omogočajo medčasovno primerjavo. To so lahko podatki iz splošnih družboslovnih anket (npr. Slovensko javno mnenje vse od leta 1968 dalje) ali različni kvalitativni podatki (intervjuji, slikovni in besedilni viri, longitudinalne študije).
Družboslovno skupnost smo nagovorili, da je že pri načrtovanju raziskave potrebno upoštevati splošne smernice zbiranja podatkov (glej npr. Učbenik za ravnanje z raziskovalnimi podatki), ki bodo zvišale pomen in vrednost podatkov na dolgi rok in kasneje, v oddaljeni prihodnosti omogočile ponovno rabo podatkov za različne namene.
Upoštevati je potrebno etične vidike zbiranja podatkov, ustrezno obdelati in dokumentirati podatke in postopke, uporabiti čim bolj standardizirana orodja za delo s podatki, raziskovalci pa naj bodo posebno pozorni pri uvajanju novosti, da poskrbijo za kontinuiteto raziskovanja in s tem izboljšajo možnosti primerjave. Poseben izziv znanstvene skupnosti je zagotoviti pogoje za vzpostavitev dolgoročnih, kontinuiranih raziskav, ki postanejo pomemben vir novih spoznanj, zato raziskovalcem priporočamo, da pri pripravi novih raziskav preverijo tudi gradiva, ki so že na voljo v arhivih družboslovnih podatkov (npr. vprašalniki, raziskovalni instrumenti).
Raziskovalce bomo spodbujali, da pomembne družboslovne izsledke delijo z raziskovalno skupnostjo, podatke pa predajo v ADP ali kak drug arhiv in tako prispevajo k bogatenju zakladnic družboslovnih raziskav.
Program srečanja je na voljo na povezavi. Predstavitev je dostopa tukaj.
Več o sociološkem srečanju si lahko ogledate na spletni strani Slovenskega sociološkega društva.
